Appeal against court order presuming withdrawal of appeal dismissed due to tax exemption ruling basis.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal, quashing the first-instance decision that presumed the withdrawal of an earlier appeal. The appellant argued for a tax exemption, but the lower court had already rejected this request and used that rejection as the basis for presuming the appeal was withdrawn. The court held that the tax exemption ruling itself should have been the sole basis for the withdrawal presumption, not the subsequent rejection of the exemption request, to avoid procedural deadlock. Consequently, the appeal against the withdrawal presumption was allowed, while the appeal against the original tax rejection was dismissed.
Legislator headnote
AI generated4. odstavek 10. člen ZST-1; Ko je sklep o domnevi umika pritožbe utemeljen na predhodni odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse, se za pritožbo zoper tak sklep ne plača sodna taksa.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi zoper sklep z dne 7. 2. 2014 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Pritožba zoper sklep z dne 20. 1. 2014 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ko je bil sklep o domnevi umika pritožbe utemeljevan na predhodni odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse, je treba ob smiselni uporabi 4. odstavka 10. člena ZST-1 šteti, da se za pritožbo zoper tak sklep ne plača sodna taksa.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Iz podatkov spisa VIII Pg 41/2013 Okrožnega sodišča v Ljubljani je razvidno naslednjo procesno stanje, vezano na predmet odločanja v tem sklepu:
- 21. 7. 2013 je prvostopenjsko sodišče izdalo sodbo VIII Pg 41/2013-22, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku zoper drugotoženo stranko,
- 5. 9. 2013 je drugotožena stranka vložila pritožbo zoper sodbo in hkrati predlagala oprostitev plačila sodnih taks,
- 10. 9. 2013 je prvostopenjsko sodišče s sklepom zavrnilo predlog drugotožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks,
- 1. 10. 2013 je drugotožena stranka vložila pritožbo zoper sklep z dne 10. 9. 2013,
- 14. 11. 2013 je pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 1283/2013 zavrnilo pritožbo drugotožene stranke zoper sklep z dne 10. 9. 2013,
- 20. 1. 2014 je prvostopenjsko sodišče s sklepom ugotovilo, da se šteje pritožba z dne 4. 9. 2013 za umaknjeno,
- 5. 2. 2014 je drugotožena stranka vložila pritožbo zoper sklep z dne 20. 1. 2014,
- 7. 2. 2014 je prvostopenjsko sodišče s sklepom zavrnilo predlog drugotožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 5. 2. 2014,
- 6. 3. 2014 je drugotožena stranka vložila pritožbo zoper sklep z dne 7. 2. 2014.
Glede pritožbe zoper sklep z dne 7. 2. 2014
2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog drugotožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo zoper sklep z dne 20. 1. 2014. Materialnopravna predpostavka za odločanje prvostopenjskega sodišča o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo je, da sploh obstaja taksna obveznost v zvezi z vloženo pritožbo. Drugotožena stranka je tako pritožbo zoper sklep z dne 20. 1. 2014 kot tudi pritožbo zoper sklep z dne 7. 2. 2014 utemeljevala izključno s tem, da naj bi na njeni strani obstajali utemeljeni razlogi za oprostitev plačila sodne takse. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bil sklep prvostopenjskega sodišča z dne 20. 1. 2014 (o domnevi umika pritožbe z dne 5. 9. 2013) utemeljevan tudi na pravnomočno zavrnjenem predlogu drugotožene stranke za oprostitev plačila sodne takse.
3. V skladu s 4. odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami – v nadaljevanju ZST-1) se ne plača taksa v postopkih o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taksah in v pritožbi zoper sklep o tem predlogu. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v primeru, ko je bil sklep z dne 20. 1. 2014 o domnevi umika pritožbe utemeljevan na predhodni odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse, potrebno tudi za sklep z dne 20. 1. 2014 ob smiselni uporabi 4. odstavka 10. člena ZST-1 šteti, da se za pritožbo zoper tak sklep ne plača sodna taksa. Nasprotna razlaga bi namreč pripeljala do možne situacije, ko bi zavrnitev predloga za oprostitev sodne takse in neplačilo sodne takse za novo pritožbo terjalo izdajo novega sklepa o domnevi umika pritožbe, ki bi ga bilo ponovno mogoče izpodbijati z novo pritožbo. Na ta način pa bi bilo dejansko za nedoločen čas onemogočena ugotovitev pravnomočnosti prve sodne odločbe, v konkretnem primeru sodbe z dne 21. 7. 2013, zoper katero je bila vložena prva pritožba. Odločanje o taksnih obveznostih zato ne sme postati nepremostljiva procesna ovira za odločitev sodišča o glavnem predmetu spora.
4. Ker ob smiselni razlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 ni obstajala taksna obveznost drugotožene stranke za vloženo pritožbo zoper sklep z dne 20. 1. 2014, prvostopenjsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage za odločanje drugotožene stranke o oprostitvi plačila takse za to pritožbo. Pritožbeno sodišče je ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi drugotožene stranke zoper sklep z dne 7. 2. 2014 ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
Glede pritožbe zoper sklep z dne 20. 4. 2014
5. V posledici ugoditve pritožbi drugotožene stranke in razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 7. 2. 2014 so podani procesni pogoji tudi za odločanje pritožbenega sodišča o pritožbi drugotožene stranke zoper sklep z dne 20. 1. 2014.
6. Pritožba ni utemeljena.
7. Edini pritožbeni očitek, ki ga pritožnica navaja v pritožbi, se nanaša na okoliščine, ki naj bi opravičevale oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 21. 7. 2013. S takimi pritožbenimi zatrjevanji pa pritožnica zgolj smiselno izpodbija pravnomočno odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 10. 9. 2013 o zavrnitvi predloga drugotožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, ki je bila potrjena s sklepom pritožbenega sodišča I Cpg 1983/2013 z dne 14. 11. 2013. Odločitve pritožbenega sodišča v sklepu z dne 14.11.2013 ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper izpodbijani sklep z dne 7.2.2014. Uveljavljeni pritožbeni razlogi so neupoštevni, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča z dne 20. 1. 2014 preizkušalo zgolj v okviru preizkusa po uradni dolžnosti v smislu 2. odstavka 350. člena ZPP.
8. Drugotožena stranka s pritožbo ni izpodbijala dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse dne 2. 12. 2013, kar je razvidno tudi iz vročilnice, pripete k list. št. 74. Drugotožena stranka tudi ne izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da odmerjene sodne takse za pritožbo ni plačala.
9. Ob takšnem dejanskem stanju se izkaže kot materialnopravno pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu z dne 20. 1. 2014, ko je ugotovilo, da se šteje pritožba drugotožene stranke z dne 4. 9. 2013 zoper sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 21. 7. 2013 za umaknjeno. Prvostopenjsko sodišče je pri tem pravilno oprlo svojo odločitev na določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP.
10. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi navedenih ugotovitev pritožbo drugotožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep z dne 20. 1. 2014 potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).