Appeal allowed; lower court failed to assess bankruptcy mass impact on creditor repayment conditions before granting contract rescission.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšni bi bili finančni učinki za stečajno maso v primeru odstopa od pogodbe v primerjavi z učinki izpolnitve pogodbe. Le tako bi bilo mogoče presoditi, ali bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, ki je po četrtem odstavku 267. člena ZFPPIPP zakonski pogoj za utemeljenost uresničitve dolžnikove odstopne pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče izdalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice dolžnika od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe o prodaji in nakupu nepremičnin, dne 8. 10. 2013 sklenjene med dolžnikom kot prodajalcem in kupcem A. S..

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga upravitelja za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je upravitelju izdalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, ker je menilo, da dolžnik tako ne bo zavezan izpolniti pogodbeno prevzetih obveznosti po pravilih za plačilo stroškov stečajnega postopka, ampak po pravilih, ki veljajo za poplačilo iz splošne stečajne mase, nepremičnine, ki so predmet prodajne pogodbe, pa se bodo vrnile v stečajno maso in se bodo upniki lahko poplačali iz tega premoženja. Po presoji prvostopenjskega sodišča je zato odstop od pogodbe v interesu upnikov.

5. Prvostopenjsko sodišče je najprej ugotovilo, da gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, ker dolžnik (kot prodajalec) ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice kupca in ni zagotovil umika dne 30. 8. 2013 vloženega zemljiškoknjižnega predloga za pridobitev hipoteke za zavarovanje terjatve glavnice 777.521,43 EUR upnice Republike Slovenije, kupec pa kupnine niti delno še ni poravnal. Na podlagi navedenega pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoč zaključek, da se bodo nepremičnine, ki so predmet prodajne pogodbe, zaradi odstopa od pogodbe vrnile v stečajno maso. V stečajni masi namreč navedene nepremičnine še vedno so, saj je prav zaradi njih sodišče na predlog upnika (sedaj pritožnika) začelo stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane družbe I. d.o.o., ki je bil tudi prodajalec nepremičnin po pogodbi z dne 8. 10. 2013. V izpodbijanem sklepu navedeni argument vrnitve premoženja v stečajno maso izbrisane pravne osebe je tako protispisen in neutemeljen.

6. Za presojo upravičenosti odstopa od pogodbe glede na njegove učinke v smislu s tem ugodnejših pogojev za poplačilo upnikov je treba presojati tudi, kakšna je pogodbena obveznost dolžnika. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je bila obveznost prodajalca iz Pogodbe o prodaji in nakupu nepremičnin z dne 8. 10. 2013 nedenarna (izročitev nepremičnin v posest kupcu in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za prenos lastninske pravice na kupca in dosežen umik zemljiškoknjižnega predloga za pridobitev hipoteke upnice Republike Slovenije), obveznost kupca pa denarna. Ni videti smisla za odstop od pogodbe, ko s predmetom pogodbe že razpolaga, saj bi bilo to isto premoženje treba znova prodati v stečajnem postopku (smiseln pa bi bil odstop od pogodbe, če dolžnik s predmetom pogodbe še ne razpolaga (primerjaj uvodna pojasnila ZFPPIPP dr. Nine Plavšak, GV Založba, Ljubljana, 2008, stran 194 do 195).

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, kakšni stroški bi sicer ob izpolnitvi pogodbe nastali dolžniku in jih zaradi odstopa od pogodbe dolžniku ne bo treba plačati po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka, ampak po pravilih, ki veljajo za poplačilo iz splošne stečajne mase.

8. Po četrtem odstavku 268. člena ZFPPIPP se iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikom v primeru odstopa od pogodbe plača drugi pogodbeni stranki le v primeru, če je to pogodbo vsaj delno že izpolnila, pa izpolnjenega dela ni mogoče pobotati z nasprotno terjatvijo dolžnika (bodisi ker te zaradi dolžnikove niti delne izpolnitve pogodbe sploh ni, bodisi terjatev druge pogodbene stranke na vrnitev delne izpolnitve vrednostno presega terjatev dolžnika – primerjaj drugi odstavek 268. člena ZFPPIPP). Po petem in šestem odstavku 268. člena ZFPPIPP pa ima druga pogodbena stranka pravico do povrnitve škode, ki jo je imela zaradi razveze pogodbe zaradi uresničitve odstopne pravice, ki se v primeru prijave odškodninske terjatve plača iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.

9. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšni bi bili finančni učinki za stečajno maso v primeru odstopa od pogodbe v primerjavi z učinki izpolnitve pogodbe. Le tako bi bilo mogoče presoditi, ali bi se z uresničitvijo odstopne pravice dosegli ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, ki je po četrtem odstavku 267. člena ZFPPIPP zakonski pogoj za utemeljenost uresničitve dolžnikove odstopne pravice.

10. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožnikom, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Izrek o upnikovih pritožbenih stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam kriti svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.