Appeal dismissed; taxpayer failed to substantiate financial hardship in tax exemption request under ZST-1.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je ob vložitvi pritožbe predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse. Navedla je, da se je zaradi globalne krize in občutnega zmanjšanja obsega poslovanja znašla v težkem finančnem položaju, zaradi česar je posledično prišlo do nezmožnosti poplačila tako davčnih obveznosti kot tudi obveznosti do dobaviteljev. Pritožnik naj ne bi imel sredstev za plačilo takse, in jih tudi ne more zagotoviti, saj je povsem nelikviden. Navedel je še, da ima blokiran TRR in ne razpolaga z nobenimi osnovnimi sredstvi.

5. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) 11. členu določa, da lahko sodišče pravno osebo oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti, ne da bi pri tem ogrozili svojo dejavnost. Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče o oprostitvi plačila taks odloči na predlog stranke, ki mora predlogu predložiti pisno izjavo o premoženjskem stanju, podano pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je stranka pravna oseba, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (12. člen ZST-1).

6. Višje sodišče ugotavlja, da je tožena stranka s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem odstavku 11. člena ZST-1, in ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Ni pa sodišče dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Ker tožena stranka skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse njeno poslovanje ogroženo, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njen predlog za oprostitev plačila zavrnilo, pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da so navedbe tožene stranke, da je v slabem premoženjskem in finančnem stanju nekonkretizirane, saj ni niti zatrjevala, niti izkazovala, da sredstev za plačilo takse v višini 102,00 EUR ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnost. Tega tožena stranka ni izkazala niti v pritožbi.

7. V obravnavanem primeru ne gre za formalno pomanjkljiv predlog pač pa za vsebinsko pomanjkljivost oziroma nesklepčnost predloga, kar je stvar materialnega in ne procesnega prava. Sodišče prve stopnje zato tožene stranke ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev njenih navedb, kot to zmotno meni pritožnik. Odločilnega pomena za izpodbijano odločitev je, da tožena stranka ni zadostila trditveni podlagi, te pomanjkljivosti pa ni odpravila niti v pritožbi.

8. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene in ker višje sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).