Special review of company transactions allowed where suspicion of unfairness exists despite procedural delays.

Pritožba zoper točki I. in III. izreka se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

[JEDRO]

Posebna revizija se lahko opravi glede posameznih poslov družbe, dodatna predpostavka pa je, da obstaja razlog za domnevo, da je prišlo pri vodenju poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Nasprotni udeleženec je delniška družba, predlagatelji so njeni delničarji. Predlagatelji so predlagali imenovanje posebnega revizorja po sodišču za preizkus vrste poslov nasprotnega udeleženca (2. odstavek 318. člena ZGD-1). Prvostopenjsko sodišče je predlogu v točki I. izreka deloma ugodilo, in sicer v delu, v katerem se je nanašal na nakup lastnih delnic po ceni 129,79 EUR, posojilo V. A., najem poslovnih prostorov od delničarjev, članov uprave in nadzornega sveta ter z njimi povezanih oseb in glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prokuristom I. M. V preostanku je predlog zavrnilo. To je storilo s točko II. izreka. S točko III. izreka je nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo predujma in s točko IV. zavrnilo drugačen predlog predlagateljev glede višine predujma.

2. Zoper takšen sklep je nasprotni udeleženec vložil pritožbo. V pritožbi meni, da so bile kršene določbe pravdnega postopka, in sicer zato, ker je prvostopenjsko sodišče upoštevalo pripravljalno vlogo predlagatelja, na katero nasprotni udeleženec ni mogel odgovoriti in se je tudi z njo seznanila šele takrat, ko je prejela sklep prvostopenjskega sodišča. Nasprotni udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče upošteva še listine, ki jih je priložil pritožbi.

3. Velik del pritožbe se nanaša na posamezne konkretne posle, ki naj bi bili preizkušeni po posebnem revizorju. Te navedbe bo sklep povzel in nanje odgovoril v zadnjem delu te odločbe.

4. V zaključnem delu pritožbe nasprotni udeleženec še trdi, da se vsa relevantna dokumentacija nahaja na sedežu nasprotnega udeleženca in jo bo z veseljem predal revizorju za izdelavo mnenja v postopku posebne revizije. Nasprotni udeleženec je zaključil pritožbo s svojo z navedbo, da je vložil v spis le tiste listine, ki so bile pomembne po njegovi oceni.

5. Na pritožbo je so predlagatelji odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbo je nasprotni udeleženec vložil sicer zoper cel prvostopenjski sklep, torej tudi zoper točki II. in IV. izreka, ki sta zanj ugodni. Hkrati pa je predlagal, da se sklep spremeni tako, da se predlog predlagateljev zavrne v celoti. To kaže na to, da se ne strinja zgolj s tistim delom, v katerem prvostopenjsko sodišče predloga predlagateljev ni že zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato obravnavalo pritožbo zgolj kot pritožbo zoper tiste dele prvostopenjskega sklepa, ki so bili za nasprotnega udeleženca neugodni, namreč zoper točki I. in III. Izreka.

8. Pred prvostopenjskim sodiščem se je vodil nepravdni postopek na temelju 1. odstavka 52. člena ZGD-1. V nepravdnih postopkih se smiselno uporabljajo določbe ZPP (37. člen ZNP), na katere se bo v nadaljevanju sklicevalo tudi pritožbeno sodišče.

9. Pritožba ima prav, da prvostopenjsko sodišče ni dalo nasprotnemu udeležencu možnosti, odgovoriti na pripravljalno vlogo predlagateljev. Res pa je tudi, da bi moralo prvostopenjsko sodišče o predlogu za imenovanje posebnega revizorja odločiti v 5 dneh od prejema predloga (2. odstavek 52. člena in 8. alineja 50. člena ZGD-1. Od dneva prejema predloga (13. 1. 2014) do izdaje sklepa (11. februarja 2014) je pretekel skoraj mesec dni, pri čemer so predlagatelji poslali svojo zadnjo vlogo tako, da je na sodišče prispela 6. 2. 2014. Prvostopenjsko sodišče z izdajo sklepa ni več moglo odlašati, saj je rok za izdajo prvostopenjskega sklepa v vsakem primeru že krepko prekoračilo. Pritožbeno sodišče bo procesno napako prvostopenjskega sodišča odpravilo tako, da bo naknadno postavljene trditve štelo za pravočasno podane, vloženo dokazno sredstvo (listine) pa za pravočasno vložene (1. odstavek 337. člena ZPP).

10. Pritožba se v točkah 1.3, 1.4 in 1.5 nanaša na najem poslovnih prostorov, na pogodbo o zaposlitvi z I. M., na posojilo V. A. in na nakup lastnih delnic, kar je prav tako v zvezi s posojilom V. A. Nasprotni udeleženec v zvezi s tem navaja sicer dejstva, ki naj jih revizor upošteva pri izdelavi svojega poročila. Reviziji sami ne nasprotuje, temveč zgolj izrecno izraža pričakovanja, da naj se te listine in nekatera dejstva (pisne pogodbe o najemu, o zaposlitvi o zastavi in pa neodplačnost pridobitve delnic od T. Š.) upoštevale pri izdelavi revizijskega poročila.

11. Kolikor se pritožba nanaša na najem poslovnih prostorov, pa nasprotni udeleženec trdi, da ne ve, ali je sporno dejstvo, da so bile določene nepremičnine vzete v najem, ali pa da naj bi bila najemnina neustrezna.

12. Ni povsem jasno, kaj želi s tem pritožba pravzaprav grajati - zmotno uporabo materialnega ali procesnega prava. Glede na 2. in 1. odstavek 318. člena ZGD-1 se posebna revizija lahko opravi glede posameznih poslov družbe. Pri tem ZGD-1 ne postavlja kakšnih posebej ostrih omejitev. Tej predpostavki je sklep prvostopenjskega sodišča zadostil, saj je določno opredelil, naj se preizkusi najem poslovnih prostorov od delničarjev, članov uprave in nadzornega sveta, ter povezanih oseb. S tem pa je zadostil tudi 1. odstavku 180. člena ZPP in 3. odstavku 324. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporabljata smiselno.

13. Dodatna predpostavka za postavitev posebnega revizorja pa je tudi, da obstaja razlog za domnevo, da je prišlo pri vodenju poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Tudi ta predpostavka je bila izpolnjena, kot je obrazložilo že prvostopenjsko sodišče. I. M. je sorodnik edinega člana uprave J. M., zato obstaja možnost konflikta z interesi družbe, predvsem pa ravnanja v nasprotju z dolžno skrbnostjo glede interesov družbe kot takšne. Zlasti pri najemu poslovnih prostorov obstaja poleg tega tudi nevarnost prikritega izplačila dobička (227. člen ZGD-1). Isto velja za posojilo V. A. in nakup lastnih delnic, saj je bila V. A. (pred prodajo delnic) delničarka nasprotnega udeleženca.

14. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ima posebni revizor, v postopku opravljanja revizije, pravice po 319. členu ZGD-1. Obstoj določenih listin v spisu ne pomeni, da se mora posebni revizor pri opravljanju posebne revizije omejiti zgolj na te listine.

15. Tudi po opravljenem preizkusu po uradni dolžnosti se tako izkaže, da je bila postavitev posebnega revizorja utemeljena. Pritožba je torej neutemeljena, in jo je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi določb ZPP zavrnilo, prvostopenjski sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).