Appeal allowed; simplified enforcement proceeding requires applicant to prove debtor qualifies as small/micro enterprise.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Postopek poenostavljene prisilne poravnave je poseben postopek, ki ga je dopustno voditi le nad določenimi osebami. To je torej ena od procesnih predpostavk za vodenje tega postopka, ki jo mora predlagatelj utemeljiti. Ni namreč dolžnost sodišča, da samo išče ustrezne listine, ki bi utemeljevale obstoj ali neobstoj te procesne predpostavke, razen v primeru, ko ni prepričano o utemeljenosti in pravilnosti že zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

2. Zoper navedeni sklep se je predlagatelj – dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da se dolžnik razvršča med velike družbe, preveriti pa bi moralo vsaj javno dostopne računovodske izkaze družbe ali pa dolžnika pozvati k dopolnitvi predloga.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dolžnik je vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. V njem je zgolj navedel svoje identifikacijske podatke, navedel, da vlaga predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, kar tudi zahteva, sodišče pa naj izda sklep o dopolnitvi predloga s potrebnimi listinami, ker do izteka trimesečja ni bilo možno izdelati vseh prilog k predlogu.

5. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je dovoljeno voditi nad gospodarsko družbo, ki se po 2. odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe ali ki se po 3. odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med majhne družbe (1. točka 221.a člena ZFPPIPP). Za postopek poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporabljajo med drugim 1. odstavek ter 1., 3. in 5. točka drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP in 1. do 3. odstavek 147. člena ZFPPIPP (5. in 9. alineja 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP). Če predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave niso priložene listine iz 1., 3. in 5. točke 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP, se tako predlagatelja pozove, da predlog dopolni, in šele v primeru, da predloga ne dopolni, sodišče predlog zavrže (2. odstavek 221.d člena ZFPPIPP).

6. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je poseben postopek, ki ga je dopustno voditi le nad določenimi osebami. To je torej ena od procesnih predpostavk za vodenje tega postopka. Zato je po oceni višjega sodišča potrebno, da predlagatelj utemelji tudi to posebno procesno predpostavko, česar pa predlagatelj – dolžnik ni storil. Prav tako zato, ker je vložil vsebinsko prazen predlog, ki mu ni priložil nikakršnih listin, tudi sodišče prve stopnje ni moglo ugotavljati obstoja te posebne procesne predpostavke. Zgolj preveritev na portalu AJPES, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ni zadostna. Hkrati pa ni dolžnost sodišča prve stopnje, da samo išče ustrezne listine, ki bi utemeljevale obstoj ali neobstoj te procesne predpostavke, kot to uveljavlja predlagatelj v pritožbi, razen v primeru, ko ni prepričano o utemeljenosti in pravilnosti že zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov. Če ima namreč dolžnik interes za določen postopek, mora utemeljiti tudi vse potrebne procesne predpostavke, ne pa da to prelaga na sodišče. Vendar pa to hkrati pomeni, da je bil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave tako nepopoln, da o njem sploh ni bilo mogoče odločati. V takem primeru pa je potrebno, saj to nalaga zakon, predlagatelju omogočiti, da nepopoln predlog dopolni, zavreči pa ga je mogoče šele v primeru, da tega v zakonskem roku ne stori (2. odstavek 221.d člena ZFPPIPP, ki velja za priloge, in 273. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 108. člena ZPP, oba se smiselno uporabljata v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP in se njuna pravila smiselno uporabljajo za ostale nepopolnosti predloga, kot je neizkazanost procesnih predpostavk za vodenje postopka).

7. Glede na navedeno je bil sklep o zavrženju predloga preuranjeno izdan, saj bi sodišče prve stopnje moralo najprej pozvati predlagatelja k dopolnitvi predloga. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).