Appeal allowed: Solidarity assistance for long-term illness excluded from bankruptcy estate per ZIZ and ZFPPIPP.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu stečajnega dolžnika z dne 20. 2. 2014, da se izplačilo solidarnostne pomoči v višini 577,00 EUR izvzame iz stečajne mase, ugodi.

[JEDRO]

Ker je pravica do solidarnostne pomoči po pravni naravi in po vsebini enaka socialnovarstvenim dajatvam, ki jih določa ZSV, pomeni, da je treba solidarnostno pomoč izvzeti iz izvršbe oziroma stečajne mase v smislu 3. točke 101. člena ZIZ oziroma 2. točke drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika z dne 20. 2. 2014, da se izplačilo solidarnostne pomoči v višini 577,00 EUR izvzame iz stečajne mase.

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in predlagal spremembo v njegovo korist.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s 1. točko prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po ZFPPIPP izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase izvzeti prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Prvostopno sodišče ugotavlja, da so prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, v 101. členu ZIZ taksativno našteti. Med temi prejemki pa po mnenju prvostopnega sodišča niso navedena izplačila solidarnostne pomoči.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je solidarnostna pomoč v višini 577,00 EUR, ki je predmet dolžnikovega predloga, izvzeta iz izvršbe po 3. točki 101. člena ZIZ. Gre namreč za solidarnostno pomoč, ki naj bi mu jo delodajalec izplačal zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti z dela. Po določilu 51. člena splošne kolektivne pogodbe pripada delavcu solidarnostna pomoč, in sicer med drugim v primeru odsotnosti zaradi bolezni nepretrgano nad 90 dni (prim. drugi odstavek cit. člena). Ker je namen izplačila solidarnostna pomoč za primer bolezni, je to socialni prejemek glede na to, da socialnovarstvena dejavnost po določbah 1. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92 s spremembami, ZSV) obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Eden od elementov reševanja socialne problematike je tudi denarna pomoč posamezniku ali njegovi družini v primeru bolezni. Ker je pravica do solidarnostne pomoči po pravni naravi in po vsebini enaka socialnovarstvenim dajatvam, ki jih določa ZSV (prim. VSS sklep VIII R 63/2000), pomeni, da je treba solidarnostno pomoč izvzeti iz izvršbe oziroma stečajne mase v smislu 3. točke 101. člena ZIZ oziroma 2. točke drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče še pripominja, da dolžnikovi redni prejemki tudi, če se solidarnostna pomoč v enkratnem znesku porazdeli po mesecih, ne presegajo minimalnega zneska, ki bi v skladu z določili ZFPPIPP in sklepom sodišča o izterjavi dolžnikovih stalnih prejemkov pripadal dolžniku v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, in prejemka, določenega za osebe, ki jih preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči (1. in 2. točka tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbi dolžnika ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).