Appeal dismissed; mandatory lawyer representation required for extraordinary remedies; improper representation is non-correctable error.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Obvezno odvetniško zastopanje je predpisano za vsa izredna pravna sredstva - revizijo, zahtevo za varstvo zakonitosti, obnovo postopka in tožbo na razveljavitev sodne poravnave. Nepravilno zastopanje je po stališču ustaljene sodne prakse neodpravljiva napaka - sodišče izredno pravno sredstvo zavrže, ne da bi ga vračalo stranki v popravo.

Zakon ne vsebuje zahteve po pravnem pouku o izrednih pravnih sredstvih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlog za obnovo postopka tožena stranka vložila po pooblaščenki, ki ni odvetnica. Tožena stranka v pritožbi takšni ugotovitvi ne nasprotuje. Posledično je pravilna ugotovitev, da takšen predlog ni dovoljen (3. odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5. Obvezno odvetniško zastopanje je predpisano za vsa izredna pravna sredstva - revizijo, zahtevo za varstvo zakonitosti, obnovo postopka in tožbo na razveljavitev sodne poravnave. Nepravilno zastopanje je po stališču ustaljene sodne prakse neodpravljiva napaka - sodišče izredno pravno sredstvo zavrže, ne da bi ga vračalo stranki v popravo (1). Takšna sankcija je za primere, ko izredno pravno sredstvo vloži pooblaščenec stranke, ki ni odvetnik, izrecno predpisana v 1. odstavku 91. člena ZPP. S takšnim stališčem soglaša tudi pravna teorija. Izredna pravna sredstva namreč pomenijo izreden poseg v pravnomočnost, kar je potrebno razlagati restriktivno.

6. Na ustreznost takšne ureditve ne more vplivati dejstvo, da stranke o okoliščini obveznega odvetniškega zastopanja niso poučene. Zakon ne vsebuje zahteve po pravnem pouku o izrednih pravnih sredstvih. Če stranka kljub temu vloži takšno sredstvo, je očitno, da zakon pozna vsaj toliko, da ve za njegovo ureditev. Če zakonski institut pozna, pa bi lahko našla tudi določbe o obveznem odvetniškem zastopanju (2).

7. Kadar pravno sredstvo ni dovoljeno, se sodišče do v njem podanih vsebinskih navedb ne opredeljuje. Do vsebinske presoje predloga za obnovo postopka pride šele v primeru, ko je ta dovoljen, popoln in pravočasen (1. odstavek 398. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru ravnalo povsem pravilno, ko je predlog tožene stranke zavrglo. Svojo odločitev je tudi jasno in argumentirano obrazložilo. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da je odločitev birokratska in arbitrarna.

8. Zaradi nedovoljenosti predloga za obnovo postopka, se tudi višje sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki jih tožena stranka podaja v II. točki pritožbe in se nanašajo na vsebinsko utemeljenost predloga (1. odstavek 360. člena ZPP).

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ni našlo niti kršitev na katere, skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Na podlagi 366.a člena ZPP je v tem sporu odločal sodnik posameznik.

(1) O tem je že odločalo tudi VS RS v sklepu II Ips 452/2001.

(2) Glej Pravdni postopek, zakon s komentarjem, I. knjiga, str. 367 ter 380 do 383.