Slovenian court dismisses appeal against bankruptcy debt relief trial period set at four years.

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pri obeh otrocih gre za polnoletne osebe, zato to ne more biti odločilnega pomena pri presoji preizkusne dobe.

Namen postopka odpusta obveznost ni samo v odpustu obveznosti, temveč tudi v tem, da se zagotovi vsaj minimalno poplačilo upnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje štirih let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 24. 2. 2018.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo preizkusno obdobje štirih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Pri odločitvi je izhajalo iz predloga za odpust obveznosti in upoštevalo dolžničino starost (45 let), družinske razmere (dolžnica skrbi za hčerko, ki je že končala gimnazijo) in premoženjsko stanje (dolžnica je zaposlena in prejema plačo cca. 886,00 EUR mesečno, ostalega premoženja nima).

5. Po določbi četrtega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP sodišče določi preizkusno obdobje v okviru trditev in dokazov, ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Višje sodišče ne sprejema pritožbenih navedb, da mora dolžnica skrbeti za starše in sina, ki se prav tako šola. Tega v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, zato te pritožbene navedbe predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki je višje sodišče ne sme upoštevati po določbi prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sedaj v pritožbi zatrjuje željo dolžničine hčerke po šolanju v Avstriji. Tudi tega ni zatrjevala v predhodnem postopku, pri čemer pa višje sodišče dodaja, da gre očitno pri obeh otrocih za polnoletne osebe (glede sina T. je dolžnica v predlogu za začetek stečajnega postopka navedla, da je dve leti starejši od hčerke - natančnejših podatkov o starosti ni v spisu, glede na zatrjevano starost ob ločitvi leta 1996 pa sta očitno stara okoli 24 in 21 let), zato to ne more biti odločilnega pomena. Odločitve sodišča na more spremeniti dejstvo, da obveznosti izvirajo pretežno iz poslovanja gospodarskih družb, katerih družbenica ali porokinja je bila, niti neugodni vplivi, ki jih imajo vse te obveznosti na njeno počutje - kot pravi v pritožbi, se ji je zaradi dolgov začelo krhati zdravje, pripeljalo pa je tudi do ločitve. Dolžnica apelira na višje sodišče, da bi preizkusno obdobje skrajšalo in ji tako omogočilo normalno zaživeti. To višje sodišče razume in dolžnici pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ni določilo najdaljše možne preizkusne dobe, vendar pa namen postopka odpusta obveznost ni samo v odpustu obveznosti temveč tudi v tem, da se zagotovi vsaj minimalno poplačilo upnikov. V tem času izvršilni postopki, ki jih zatrjuje, ne bodo potekali, vse kar bo morala dolžnica storiti je sodelovati z upraviteljem in si prizadevati ohraniti zaposlitev ter tako vsaj delno prispevati k poplačilu upnikov.

6. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.