Supreme Court rejects review request due to prior Constitutional Court ruling on collective agreement clause nullity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for review of a final judgment denying a vacation allowance difference. The applicant argued that collective agreement clauses remained valid despite a prior Constitutional Court ruling declaring them null and void. The court dismissed the request because the Constitutional Court had already established the nullity of the specific clause, making the review request without merit under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generated30. člen kolektivne pogodbe; 367.a in 367.c člen Zakona o pravdnem postopku: When a Constitutional Court has already declared a contractual clause null and void, a subsequent request for review of a judgment relying on that clause is inadmissible as the legal basis is definitively established.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Glede na to, da je bila v odločbi Ustavnega sodišča Up-388/10-48 z dne 8. 11. 2012 ugotovljena ničnost določb 30. člena kolektivne pogodbe tožene stranke o višini regresa za letni dopust, razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena ZPP niso podani.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče druge stopnje je ob zavrnitvi tožnikove pritožbe soglašalo s sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo razlike regresa za letni dopust za leta od 2004 do 2007 na podlagi določb toženkine kolektivne pogodbe, sklenjene dne 18. 3. 1993. Ugotovilo je, da je sodišče pri odločitvi v tej zadevi utemeljeno upoštevalo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, izdano v vzročnem postopku v zadevi, v kateri se je tožbeni zahtevek opiral na enako oziroma podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, to je na 30.
člen navedene kolektivne pogodbe tožene stranke, ki se je začela uporabljati z 19. 3. 1993. Glede določb navedenega člena kolektivne pogodbe o višini regresa za letni dopust je Ustavno sodišče že v odločbi z dne 8. 11. 2011 ugotovilo, da je v nasprotju z določbami takratnega Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (v nadaljevanju ZNOIP - Ur. l. RS, št. 13/93) o višini regresa za letni dopust, kot prisilnim predpisom in so zato nične, ter zato niso mogle biti veljavna podlaga za nastanek iztožljive pogodbene obveznosti.
2. Tožnik predlaga, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija. Kot sporno izpostavlja vprašanje, ali so določbe kolektivne pogodbe tožene stranke z dne 18. oziroma 19. 3. 1993 glede regresa veljavne, ali pa so zaradi ZNOIP nične. Navaja, da se je navedena kolektivna pogodba kasneje, ko ZNOIP ni več veljal, potrjevala z več naknadno podpisanimi aneksi v delih, na katere se aneksi niso nanašali.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Glede na to, da je bila v odločbi Ustavnega sodišča Up-388/10-48 z dne 8. 11. 2012 ugotovljena ničnost določb 30. člena navedene kolektivne pogodbe tožene stranke o višini regresa za letni dopust, razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. Na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP je zato sodišče predlog za dopustitev revizije kot neutemeljen zavrnilo.