Administrative court dismisses appeal against market inspector's order for a social club's restaurant operations.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Za odločitev niso pomembni tožbeni ugovori, da je društvo gostinske usluge nudilo le članom društva, ter da člani za zapitek prispevajo prostovoljni prispevek. Pri opravljanju gostinskega dejavnosti po ZGos namreč ni bistveno, na kakšen način se gostinska dejavnost opravlja, ali je to pridobitni ali nepridobitni način, niti ni bistveno to, komu se storitve nudijo, kakor tudi ne, kdo storitev opravlja. Po ZGos lahko gostinsko dejavnost opravljajo tudi društva, kolikor imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem statutu in če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tržni inšpektor odločil, da je društvo A. v gostinskem lokalu brez navedbe, vrste in imena obrata v neposredni bližini stanovanjske hiše na naslovu …, dolžno odpraviti nepravilnosti in pomanjkljivosti tako, da: označi firmo in sedež gostinca, določi obratovalni čas, označi cene gostinskih storitev, zagotovi garderobne prostore in stranišče za zaposlene, da v kabini moškega stranišča zagotovi posodo za odpadke ter namesti obešalno kljuko v kabini ženskega stranišča, da uredi prenos ustrezne materialne avtorske pravice za predvajanje radijskih postaj (1. točka izreka); določil rok za odpravo pomanjkljivosti (2., 3. in 4. točka izreka); da je pravna oseba dolžna pisno obvestiti tržni inšpektorat o odpravi nepravilnosti (5. točka izreka).

V obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo ob inšpekcijskem nadzoru v gostinskem obratu dne 22. 5. 2013 ob 6.50 uri ugotovljeno, da gostinski obrat ni označen s firmo in sedežem gostinca ter vrsto in imenom obrata (9. člen Zakona o gostinstvu – ZGos, 5. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti – Pravilnik), da ni določen in prijavljen pristojnemu organu obratovalni čas (12. člen ZGos), da cene gostinskih storitev niso označene v obliki cenika (13. člen ZGos).

Prav tako so bile ugotovljene nepravilnosti glede ureditve stranišč in garderobe za zaposlene (28. in 30. člen Pravilnika). V času inšpekcijskega nadzora je bila v lokalu predvajana radijska postaja X., za kar pa tožeča stranka ni razpolagala z ustreznim dovoljenjem (147. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah - ZASP). V inšpekcijskem postopku je predsednik A. vztrajal, da je bil nadzor opravljen v zasebnih prostorih društva. V zvezi z navedenim inšpektor pojasnjuje, da inšpekcijski pregled ni bil izveden na parc. št. 291/10 k.o.

…, na kateri se nahaja stanovanjska hiša, temveč na parc. št. 291/17 iste k.o., na kateri se po navedbah predsednika društva nahajajo poslovni prostori društva, zato je sklicevanje na zasebne prostore neutemeljeno. Ker ob pregledu predsednik društva ni dovolil fotografiranja gostinskega obrata, kjer se je opravljal pregled, je inšpekcijski organ smatral, da izvedba dokaznega postopka ni potrebna. Po določbah 1. člena ZGos je točenje in strežbo pijač treba šteti kot gostinsko dejavnost, saj gre za opravljanje dejavnosti na način, ki ga ZGos opredeljuje kot gostinsko dejavnost.

Pri tem pa ni pomembno, na kakšen način se gostinska dejavnost opravlja, torej ali je to pridobitni ali nepridobitni način, niti komu se pijače nudijo (članom ali nečlanom) niti, kdo jo opravljal. Bistveno pri opredelitvi gostinske dejavnosti je, ali se ta opravlja na način, kot ga opredeljuje ZGos, to je v obravnavanem primeru strežba pijač. V času pregleda so bili v gostinskem lokalu trije gostje, ki so bili postreženi s kavo. V skladu z določbo 2. člena ZGos lahko gostinsko dejavnost opravljajo društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene v zakonu, ne glede na to, ali se dejavnost opravlja pridobitno ali nepridobitno, za člane ali nečlane.

V obravnavanem primeru pa ima kegljaško društvo v svojem temeljnem aktu določeno, da lahko društvo neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za te dejavnosti določa zakon. Ker je ZGos popolno izenačil društva z ostalimi gostinci, tudi navedba, da gre za zasebne prostore društva, ni relevantna.

V pritožbenem postopku je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke. Ugotavlja, da je sklicevanje na zasebne prostore društva neutemeljeno. Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) je javni kraj vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. V konkretnem primeru ni bilo nobenih ovir za vstop v lokal, prav tako bi v primeru, če bi lahko v lokal vstopali samo člani, šlo za vstop pod določenim pogoji, kar glede na 2. člen ZJRM pomeni, da gre za javni kraj oz. prostor. Pritrjuje prvostopnemu organu, da je tožničino točenje in strežbo pijač treba šteti kot gostinsko dejavnost po 1. členu ZGos. Pri tem pa ni bistveno, na kakšen način se gostinska dejavnost opravlja (članom ali nečlanom), kakor tudi ne, kdo jo opravlja. V zvezi s sklicevanjem tožeče stranke na odločbi z dne 3. 2. 2009 in 13. 7. 2010 pa tožena stranka pojasnjuje, da ti odločbi v ničemer ne spreminjata ugotovljenega dejanskega stanja, da tožeča stranka v predmetnem obratu opravlja gostinsko dejavnost.

Tožeča stranka v tožbi vztraja, da je na istem naslovu, kot so prostori in sedež društva, tudi stanovanjska hiša, v kateri prebiva predsednik društva B.B. Da gre za zasebne prostore društva je jasno označeno z napisi, da je vstop dovoljen le članom društva. Inšpektor je tako opravil inšpekcijski pregled v stanovanjski hiši predsednika društva. V skladu z 9. členom statuta društva sodi med cilje društva tudi nudenje gostinskih uslug za člane društva v zasebnih prostorih društva. Pred stanovanjsko hišo so opozorila, da je vstop v stanovanjsko hišo, kjer so zasebni prosti društva, dovoljen samo članom društva. Glede nudenja gostinskih uslug velja, da člani sami kupujejo pijačo, ki jo ne prodajo naprej, temveč jo uporabijo zase. Za zapitek pa člani lahko prispevajo prostovoljni prispevek. Članstvo se preverja tako, da se člani vpisujejo v poseben zvezek, pri tem pa se ne opravlja legitimacija osebe. Pred vstopom v stanovanjsko hišo inšpektor ni poiskal predsednika društva, saj bi lahko ta odklonil vstop v zasebne prostore. Zaradi navedenega je izpodbijana odločba nezakonita, zato predlaga njeno odpravo.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Za tožečo stranko je sporen izrečeni inšpekcijski ukrep, ker bi naj bil nadzor opravljen v zasebnih prostorih društva.

V skladu s 1. členom ZGos je gostinstvo opravljanje gostinske dejavnosti. Gostinska dejavnost pa obsega pripravo in strežbo jedi in pijače ter nastanitev gostov. Po 2. členu istega zakona gostinsko dejavnost opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi. Gostinski obrat so funkcionalno povezani in ustrezno opremljeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti (prvi in drugi odstavek 4. člena ZGos).

ZGos ne loči opravljanja gostinske dejavnosti glede na izvajalca, ali dejavnost opravlja pravna ali fizična oseba ali društvo. Prav tako ne razlikuje med opravljanjem dejavnosti na pridobitni ali nepridobitni način za lastne potrebe v svojih prostorih. To pomeni, da morajo biti za opravljanje gostinske dejavnosti v vsakem primeru izpolnjeni pogoji, kot jih določajo ZGos in drugi predpisi.

Iz upravnega spisa je razvidno, da se gostinski prostori nahajajo v objektu na parc. št. 291/17 k.o. …, kjer je tudi sedež društva. Stanovanjski objekt, v katerem živi predsednik društva, pa se nahaja na parc. št. 291/10 iste k.o. Temu tudi tožeča stranka ne ugovarja. V zvezi z navedenim se sodišča strinja z razlago tožene stranke, da pri poslovnih prostorih društva ne gre za zasebne prostore, zaradi česar bi moral imeti inšpektor soglasje lastnika za vstop oz. odločbo sodišča. ZJRM-1 namreč določa, da tudi v primeru, ko je dostop omogočen pod določenimi pogoji, se kljub temu šteje, da gre za javni prostor.

Glede na obrazložitev pod točko 8. so tudi nerelevantni tožbeni ugovori, da je šlo za nudenje gostinskih uslug članom društva, ter da člani za zapitek prispevajo prostovoljni prispevek. Pri opravljanju gostinskega dejavnosti po ZGos (kar obsega pripravo in strežbo jedi in pijače) ni bistveno, na kakšen način se gostinska dejavnost opravlja, ali je to pridobitni ali nepridobitni način, niti ni bistveno to, komu se pijače nudijo, kakor tudi ne, kdo jo opravlja. Po ZGos lahko namreč gostinsko dejavnost opravljajo tudi društva, kolikor imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem statutu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Tožeča stranka priznava, da ima v svojem statutu določeno tudi nudenje gostinskih storitev, za kar pa po ugotovitvah tržnega inšpektorja ne izpolnjuje pogojev, ki jih glede prostorov, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, predpisujeta ZGos in Pravilnik oz. drugi področni predpisi. Te ugotovitve izhajajo iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu in jim tožeča stranka tudi ne ugovarja, zato je po presoji sodišča izrečeni ukrep v skladu z navedenimi predpisi in pooblastili, ki jih zakon daje tržnemu inšpektorju. Prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki sta jih navedla upravna organa za svojo odločitev ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

Po vsem navedenem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.