Administrative court dismisses tax enforcement appeal, ruling execution title cannot be challenged via enforcement objection.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the taxpayer's lawsuit against a customs office's decision to enforce unpaid fines via bank seizure. The taxpayer argued that the enforcement order was invalid due to lack of service and company insolvency, but the court held that such objections must be raised during the title issuance phase. Consequently, the court ruled that the enforcement objection procedure is the exclusive remedy for challenging the execution title, leaving the current appeal limited to reviewing the enforcement decision itself.
Legislator headnote
AI generated146. člen ZDavP-2; 157. člen ZDavP-2: When a tax authority enforces monetary obligations based on law, the execution title is a decision, order, or payment notice certified by the assessing authority; an objection against the execution of such a title cannot be filed because remedies for the title's issuance exist.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu Zakona o davčnem postopku izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti. S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet upravnega spora je zato izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožnikovi ugovori vsebinsko nanašajo.
[OBRAZLOŽITEV]
Carinski urad Murska Sobota je z izpodbijanim sklepom odločil, da se zoper tožnika opravi davčna izvršba dolžnega zneska neplačane globe na podlagi plačilnega naloga, navedenega v izreku, in stroškov davčne izvršbe, v skupnem znesku 865,00 EUR, z rubežem denarnih sredstev na transakcijskih računih pri banki B. d.d. Ljubljana.
Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-23-24/2012 z dne 26. 2. 2013 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo skladnost izpodbijanega sklepa z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na izvršljivost plačilnega naloga, pritožbeni organ tožniku pojasni, da njegovo izvršljivost dokazuje potrdilo o izvršljivosti, s katerimi je opremljen, da pa lahko klavzulo o izvršljivosti izpodbija pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je predlagatelj izvršbe.
Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej opisuje razloge za zastoj poslovanja, propad in izbris družbe A. d.o.o. Tudi sam je ostal brez stalnega naslova. Ker mu poštne pošiljke niso bile vročene, pritožbe oziroma zahteve za sodno varstvo ni mogel vložiti, kar nasprotuje 6. členu EKČP. Vse, kar je v zadevi prejel (pred izdajo izpodbijanega sklepa), je opomin pred izvršbo z dne 9. 7. 2012. Predlaga „ukinitev“ postopka in s tem smiselno odpravo izpodbijanega sklepa.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih.
Tožba ni utemeljena.
Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi zavrnitev pritožbe utemelji pritožbeni organ. Nanje se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje in jih ne ponavlja. Ker so tožbeni ugovori vsebinsko enaki pritožbenim, jih z istimi razlogi, ne da bi jih (v celoti) ponavljalo, zavrača tudi sodišče.
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti (predlagatelj izvršbe). S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2), saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Tudi predmet tega upravnega spora je zato izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožnikovi ugovori vsebinsko nanašajo.
Ker so po navedenem tožbeni ugovori neutemeljeni, nepravilnosti, na katere pazi uradoma, pa sodišče tudi ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji, ker (pravno relevantno) dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, med strankama ni sporno (59. člen ZUS-1).