Administrative court allows complaint for administrative silence when appeal request sent to first instance organ.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court granted the plaintiff's complaint for administrative silence against the Ministry of Finance, ordering it to decide on the appeal within 30 days. The plaintiff had submitted the appeal request to the first-instance tax authority, which was then forwarded to the Ministry, but the Ministry failed to rule within the statutory period. The court held that the procedural prerequisite for filing a complaint for silence is met even if the request was addressed to the first-instance organ, as the second-instance organ is legally obligated to forward such requests promptly.
Legislator headnote
AI generated28. člen ZUS-1; 65. člen ZUP: A complaint for administrative silence is admissible if the appeal request was sent to the first-instance organ, as the second-instance organ must forward it, and the seven-day decision period begins when the second-instance organ receives the request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožbi se ugodi. Ministrstvo za finance je dolžno v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe odločiti o pritožbi tožeče stranke proti odločbi Davčnega urada Ljubljana št. DT 42270-2811/2013-1 z dne 20. 6. 2013.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 342 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.
[JEDRO]
Procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa je izpolnjena tudi, če je bila vloga poslana organu prve stopnje. Sedemdnevni rok za odločitev o pritožbi pa v takšnem primeru začne teči od dneva, ko je drugostopenjski organ prejel zahtevo od prvostopenjskega organa.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je dne 15. 11. 2013 na Upravno sodišče vložila tožbo zaradi molka Ministrstva za finance kot organa druge stopnje o pritožbi, ki jo je vložila zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana št.DT 42270-2811/2013-1 z dne 20. 6. 2013. V tožbi navaja, da je zoper odločbo prve stopnje dne 15. 7. 2013 vložila pritožbo. Ker tožena stranka o njej ni v roku odločila, je dne 21. 10. 2013 posredovala na toženo stranko urgenco s katero je zahtevala pospešitev zadeve. Ob tem je tudi izrecno navedla, da bo v primeru, če o v zadevi ne bo odločeno, primorana vložiti tožbo zaradi molka organa. Ker o pritožbi še vedno ni odločeno, tožeča stranka (primarno) zahteva odločitev o pritožbi oziroma podrejeno, da sodišče o tožbi vsebinsko odloči. Predlaga tudi, da se ji povrnejo stroški postopka.
Organ druge stopnje v odgovoru na poziv sodišča, da pošlje upravne spise in pojasni, zakaj še ni odločil o pritožbi predlaga, da sodišče tožbo kot vloženo prezgodaj zavrže, predlog za povrnitev stroškov postopka pa zavrne. Navaja, da je tožeča stranka urgenco za izdajo odločbe v sedmih dneh naslovila na organ prve stopnje (Davčni urad Ljubljana) in da organ druge stopnje v času vložitve tožbe ni bil seznanjen niti z vloženo pritožbo, niti mu v reševanje niso bili odstopljeni pritožbeni spisi. To pa pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka organa. Tožeča stranka bi namreč morala v skladu z drugim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zahtevati izdajo odločbe pri organu druge stopnje.
Tožeča stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah in predlogih.
Tožba je utemeljena.
V drugem odstavku 28. člena ZUS-1 je določeno, da sme stranka, če drugostopenjski organ v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.
Sodišče ugotavlja, da ni niti v navedenih določbah niti v nobeni drugi določbi ZUS-1 določeno, da je treba tako vlogo nasloviti oziroma jo vložiti neposredno pri drugostopenjskem organu. Prav tako ni določeno, da ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa, če taka zahteva ni vložena oziroma naslovljena neposredno nanj. Primere, ko je vloga vložena pri napačnem upravnem organu, rešuje določba 65. člena ZUP, kjer je med drugim določeno, da organ, ki prejme po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, takšno vlogo brez odlašanja pošlje pristojnemu organu in to sporoči stranki. Zato je po oceni sodišča procesna predpostavka za odločanje o tožbi zaradi molka drugostopenjskega organa izpolnjena tudi v primeru, če je bila vloga poslana organu prve stopnje. Sedemdnevni rok za odločitev o pritožbi pa v takšnem primeru začne teči od dneva, ko je drugostopenjski organ prejel zahtevo od prvostopenjskega organa. Enako stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče (npr. v zadevi I Up 454/2007 in I Up 396/2009).
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožeča stranka poslala zahtevo za odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo na organ prve stopnje. Ta sicer ni pristojen za odločanje o pritožbi, jo je pa dolžan posredovati pristojnemu organu. Kot izhaja iz odgovora na tožbo, je drugostopenjski organ zahtevo tožeče stranke, da odloči o pritožbi, od organa prve stopnje prejel 12. 12. 2012. To pa, glede na stanje zadeve, kot je razvidno iz spisov in po katerem drugostopenjski organ še vedno ni odločil o pritožbi tožeče stranke, pomeni, da o pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje tudi v naknadnem roku sedmih dni ni bilo odločeno. Navedeno pa tudi pomeni, da so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa po citiranih določbah drugega odstavka 28. člena ZUS-1.
Sodišče je zato na podlagi 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki skladno s pooblastili iz te določbe naložilo, da odloči o pritožbi v roku, navedenem v izreku sodbe.
O stroških postopka je, ob upoštevanju DDV odločeno na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
Glede na opisano in nesporno dejansko podlago je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.