Appeal allowed: Court reversed first instance to register enforceability clause on mortgage right via notarial deed.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first instance decision, ordering the registration of a clause for direct enforceability on a mortgage right. The appellant argued that a notarial deed creating a mortgage with an enforceability clause should be directly executable under the Notary Act, while the lower court incorrectly rejected the registration request. The court held that the Notary Act presumes such clauses are agreed upon when the debtor consents, and the Land Register Act permits registering the enforceability clause alongside the mortgage to protect the creditor against future transferees.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 244. člen; Zakon o notariatu 4. člen; Zakon o zemljiški knjigi (ZZK) 3. točka 95. člen: A clause for direct enforceability on a mortgage right created by a notarial deed between the creditor and debtor is validly registered in the land register to bind subsequent owners, provided the debtor consented to the direct enforceability.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožbi se u g o d i in sklep sodišča prve stopnje s p r e m
e n i tako, da poslej glasi:
"Sklep Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 15.9.1999, dn. št. 3138/98 - 8
se r a z v e l j a v i v delu, kjer je zavrnjen predlog za
zaznambo izvršljivosti denarne terjatve."
2. Izbriše se zaznamba zavrnitve predloga za zaznambo izvršljivosti.
[JEDRO]
Učinek zaznambe izvršljivosti terjatve, zavarovane z zastavno pravico
na nepremičnini na podlagi izvršilnega naslova - notarskega zapisa o
sporazumu strank.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja
zavrnilo kot neutemeljen in obdržalo v veljavi zemljiškoknjižni sklep
Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 15.9.1999, dn.št. 3138/98. Presodilo
je,da je pravilna odločitev, da se zavrne predlog za zaznambo
izvršljivosti denarne terjatve upnika - predlagatelja.
Predlagatelj se je zoper takšen sklep pritožil iz vseh pritožbenih
razlogov. Navajal je,da vztraja pri trditvah v ugovoru, namreč, da
meni,da si sodišče napačno razlaga 244.člen Zakona o izvršbi in
zavarovanju (ZIZ), ker gre v tem primeru za ustanovitev zastavne
pravice s klavzulo izvršljivosti z notarskim zapisom, ki je
neposredno izvršljiv v skladu z določbo 4.člena Zakona o
notariatu.Neposredno izvršljivost je notar potrdil, potem ko so s tem
soglašali vsi zavezanci.
Pritožba je utemeljena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 245.členu določa, da vknjižba
zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve (v zemljiški
knjigi) povzroči, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi
proti tistemu, ki jo je pridobil kasneje. Smisel te določbe je, da
upniku, ki ima izvršilni naslov proti dolžniku - lastniku zastavljene
nepremičnine, v primeru,če slednji obremenjeno nepremičnino proda, ni
treba zoper tretjega (pridobitelja obremenjene nepremičnine) vlagati
hipotekarne tožbe zato, da bi dobil nov izvršilni naslov za izvršbo
nad že obremenjeno nepremičnino, toda tokrat proti novemu lastniku
nepremičnine. V tem je smisel določanja in zaznambe klavzule
neposredne izvršljivosti terjatve.
Iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil predlagan vpis v
zemljiško knjigo, izhaja, da si je upnik to pravico (takojšnje
izvršbe tudi proti morebitnim novim lastnikom nepremičnine)
zagotovil. Če je zemljiškoknjižno sodišče presodilo, da so izpolnjeni
pogoji za predlagano vknjižbo hipoteke, potem ni ovire niti za
zaznambo hkrati predlagane klavzule neposredne izvršljivosti.
Stališče sodišča druge stopnje je, da predloga predvsem ni mogoče
zavrniti iz razloga, ker naj bi le izvršilno sodišče lahko določilo
neposredno izvršljivost. Po določbi 4.člena Zakona o notariatu se
celo predvideva, da se takšna klavzula dogovori, saj pravi: notarski
zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj
storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena
poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo
notarskega zapisa. V konkretnem primeru je lahko dogovor predvidevan
le med sočasno navzočimi osebami t.j. med upnikom in zavezancem, ker
kaj takega po naravi ni mogoče določiti tudi za morebitne bodoče, še
neznane lastnike obremenjene nepremičnine, le-ti pa ob nakupu dajo k
klavzuli tiho soglasje, saj so s klavzulo seznanjeni zaradi
publicitetnega učinka zaznambe v zemljiški knjigi.
Zakonski temelj zaznambe pa je v 244.členu ZIZ v zv. z 2.odstavkom
251.člena ZIZ, ker slednja določba pravi, da se za zavarovanje
upnikove denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini na
podlagi sporazuma strank smiselno uporablja tudi 244.člen ZIZ, ki
govori o zaznambi izvršljivosti v zemljiški knjigi.
Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje odločilo, kot izhaja iz
izreka, na podlagi določbe 3.točke 95.člena Zakona o zemljiški knjigi
(ZZK).