Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep Cp 1072/99 ECLI:SI:VSCE:2099:CP.1072.99 AI generated

Appeal allowed; temporary construction stairs not automatically dangerous; new trial required to assess specific hazards.

Case Number VSC sklep Cp 1072/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal against the first-instance judgment, which had granted objective liability to the defendant and awarded damages. The defendant argued that temporary stairs were inherently dangerous and that the plaintiff, as site foreman, should have lit a lamp and cleared ice. The court found the lower court's assessment of the stairs as a 'dangerous thing' to be erroneous because winter conditions were not sudden and the stairs likely met standards. Consequently, the case was remanded for a new trial to determine specific hazard circumstances and the plaintiff's potential fault.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o odgovornosti za škodo; nevarna stvar: provizorične stopnice na gradbišču niso avtomatično nevarna stvar, temveč je treba ugotoviti posebne nevarnostne okoliščine, ki jih ni mogoče eliminirati z varnostnimi ukrepi.

Keywords

AI generated
objective liability dangerous thing construction site temporary stairs remand for new trial foreman duty winter conditions
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi tožene stranke se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje se

r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

Provizorične v zemljo vsekane stopnice na gradbišču niso avtomatično

nevarna stvar. Treba je ugotoviti posebne nevarnostne okoliščine, ki

jih ni mogoče eliminirati z varnostnimi ukrepi.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo objektivno odgovornost

zavarovanca tožene stranke in dosodilo odškodnino v višini 550.000,00

SIT, za presežek 600.000,00 SIT pa je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe

materialnega prava. Sodišče je zavrnilo predlog za zaslišanje priče

Z. D., ki je prišel na gradbišče takoj po nesreči in bi vedel opisati

stanje na gradbišču. Tožnik je bil že 1 mesec delovodja in je poznal

razmere na gradbišču. Tožnik je poznal stopnice, pa tudi zima je bila

že nekaj časa in ni šlo za nenadno nevarno situacijo. Na dan padca je

bilo lepo vreme in celo brez snega. Tožnik je kot delovodja moral

skrbeti celo za varnost drugih delavcev, kaj šele za svojo varnost.

Najmanj kar bi moral tožnik narediti, je prižgati luč. Na dan

škodnega dogodka tožnikovi delavci niso delali, zato tožnik ni mogel

odrediti ureditve gradbišča in je bil kot delovodja odvisen od sebe.

Tožnik bi lahko stopnice posipal z žagovino, zato ne drži, da so bile

stopnice nevarna stvar, saj bi lahko nevarnost odpravil enostavno.

Tožnik je bil skrajno malomaren. Odškodnina je tudi previsoka, saj

niso upoštevani družbenoekonomski odnosi v državi. Predlaga

razveljavitev sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Preuranjena je ocena, da so provizorične stopnice na gradbišču v

zimskem času nevarna stvar. Za nevarno stvar gre načeloma takrat,

kadar iz stvari izhajajo različne nevarnosti kljub vsem možnim

varnostnim in previdnostnim ukrepom.

V konkretnem primeru predvsem ni bilo ugotovljeno, ali so

provizorične stopnice na gradbišču ustrezale gradbenim standardom in

običajen glede urejenosti gradbišča. Če je v konkretnem primeru šlo

za običajne provizorične stopnice, potem bi jih bilo težko šteti za

nevarno stvar niti v zimskih razmerah, saj zima ni nepričakovana in

nenadna okoliščina. V tej smeri bo treba še ugotoviti dejansko

stanje, v kolikor bodo stranke to predlagale. Če pa bo sodišče

ponovno ugotovilo objektivno odgovornost, bo treba bolj natančno

ugotavljati eventualno krivdo tožnika. Že navaden delavec bi po

življenjskih izkušnjah prižgal luč in se glede na zimo prepričal, ali

so stopnice poledenele itd. Tožnik pa je bil celo delovodja, ki je

bil odgovoren za varno ureditev gradbišča (naprimer za posip

poledenelih delov). Če bi se v konkretnem primeru poškodoval navaden

delavec, bi prva krivda zadela delovodjo zaradi nevarnega mesta na

gradbišču. V tem kontekstu je težko sprejemljiva ocena, da tožnik ni

nič kriv za nastalo škodo. Odsotnost delavcev ob škodnem dogodku

tožnika ne odvezuje, da bi vsaj previdno stopal po stopnicah, če že

ni bila njegova dolžnost poledenela mesta posipati.

O utemeljenosti tožbenega zahtevka bo mogoče odločiti šele po

dopolnitvi dejanskega stanja.