Appeal dismissed; special will execution order voided due to procedural defects and impossibility of direct execution.

Pritožbi se u g o d i , izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i

in zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Po pravnomočni rešitvi spora o pravici do volila v pravdi se ne izda

naknadno še poseben sklep o volilu.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo pravnomočnost sodbe

Okrajnega sodišča v Celju z dne 3.10.1995, opr.št. R 1/95 (točka I.

izreka), in odredilo vpis v zemljiško knjigo, s katerim bi se

zapustnici lastna nepremičnina parc.št.x v izmeri 1000 m2, v naravi

njiva, odpisala od vl.št.x k.o.Žalec in se vpisala v nov vložek, kjer

bi se vpisala lastninska pravica za M. in G. K., za vsakega do 1/2

(točka II.izreka).

Zoper takšen sklep se je pritožil dedič M. P.. V zapuščinskem

postopku ga zastopa pooblaščenka, ki ji izpodbijani sklep sploh ni

bil vročen. Sodišče sme po določbi 218.člena Zakona o dedovanju (ZD)

izdati poseben sklep o volilu, če dediči volilu ne oporekajo.

Pritožnik pa je volilu oporekal, zaradi česar je bil tudi sprožen

pravdni postopek.Na podlagi česa sodišče ugotavlja, da je pravdni

postopek pravnomočno končan, iz sklepa ni razvidno. Iz sodbe opr. št.

R 1/95 izhaja, da je zapustnica volila 1000 m2 od parcele, ki sicer

obsega 1734 m2. Kdaj je bil opravljen postopek delitve zemljišča,

dedič kot sin zapustnice ni bil seznanjen, čeprav bi moral biti.

Predlaga razveljavitev sklepa.

Na pritožbo sta odgovorila M. in G. K.. Navajala sta, da sta

volilojemnika, sodišče pa je izpodbijani sklep izdalo v skladu z

določbo 218.člena ZD. Pritožba M.P. pa se vsebinsko sploh ne nanaša

na sklep, temveč na upravni postopek in le v tem drugem postopku bi

lahko pritožnik sprožil pravna sredstva.

Pritožba je utemeljena.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je zapisano le, da zapuščinski

postopek po pokojnici še ni končan zaradi poteka pravde, končan pa je

pravdni postopek zaradi ugotovitve veljavnosti volila M. in G. K., in

da je zato sodišče na predlog volilojemnikov izdalo poseben sklep o

volilu ter odredilo vpis v zemljiško knjigo. Takšna obrazložitev je

neskladna z vsebino izreka sklepa. V izreku sklepa namreč ni nujnih

sestavin sklepa o volilu: kdo je volilojemnik; predmet volila; ali je

zapustnik izpolnitev volila naložil določeni osebi. Zato je očitno,

da sodišče prve stopnje sklepa v volilu v resnici ni izdalo. Po drugi

strani pa sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zaradi katerih je

pravnomočnost sodne odločbe ugotovilo s posebnim sklepom, niti ni

obravnavalo, ali obstojijo materialnopravni pogoji za odredbo vpisa v

zemljiško knjigo. Ker sodiše prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni

navedlo razlogov za odločitve, ki jih je dejansko sprejelo, je

bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (13.točka 2.odstavka

354.člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP/77, v zv. s členom 498

ZPP/99 in 163 ZD). Posledica takšne kršitve je razveljavitev sodne

odločbe, zadeva pa se vrne v ponovno odločanje (369.člen ZPP/77 in

3.točka 380.člena ZPP/77). Po oceni sodišča druge stopnje pa ni odveč

že sedaj opozoriti na določene vidike na posamezne materialne

določbe, pomembne za to zadevo.

Zakon o dedovanju v 85.členu določa, da lahko oporočitelj v oporoki

zapusti eno ali več določenih stvari ali kakšno pravico določeni

osebi, ali lahko naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča,

da iz tistega, kar mu zapušča, da kakšno stvar določeni osebi, ji

izplača vsoto denarja, ji odpusti kakšen dolg, jo vzdržuje ali da v

njejo korist kaj stori, opusti ali trpi (1.odstavek). S takim

razpolaganjem se praviloma ne določi dedič; tako razpolaganje je

volilo; tisti, kateremu je namenjeno, pa je volilojemnik

(2.odstavek).

Iz besedila 85.člena ZD se lahko razbere, da je volilo lahko posredno

ali neposredno. Volilo je posredno, kadar je določeni osebi

določeno, da ga mora izvršiti, neposredno pa je, kadar se izvrši brez

posrednika med zapuščino in volilojemnikom. Ali je volilo posredno

ali neposredno, je razvidno iz določb oporoke.

Največkrat je volilo posredno. Tedaj je za pridobitev stvari ali

pravice, ki je predmet volila, potrebno dejanje dediča (ali tretje

osebe),ki ga je oporočitelj zavezal k izpolnitvi volila.

Če je volilo neposredno, torej če oporočitelj ni določil, kdo ga mora

izvršiti, je lahko v določenih primerih na podlagi sklepa o volilu

zapuščinsko sodišče tisto, ki namesto dediča ali izvršitelja oporoke

določi izvršitev volila.

Toda tudi če v oporoki ni določeno, da je volilo posredno oz. da ga

je kdo dolžan izvršiti, lahko iz vsebine volila izhaja, da gre za

posredno volilo, ko lahko volilojemnik izvršitev zahteva le od

določene osebe.

V pravnomočni sodbi, omenjeni v izpodbijanem sklepu, je ugotovljeno,

da je zapustnica v svoji oporoki z dne 7.9.1985 volila M. in G. K.

vsakemu do 1/2 del parc.št.x k.o.Žalec v izmeri 1000 m2 in sicer v

krajnem SZ delu te parcele.

Očitno je torej,da predmet volila ni samostojna stvar,temveč del

stvari - nepremičnine. Neposredna izvršitev volila v takem primeru po

oceni sodišča druge stopnje ni mogoča. Kadar je predmet volila del

določene stvari, je volilo posredno, ker mora ta del volilojemniku

izročiti tisti, ki bo sicer prejel stvar kot celoto kot dedič iz

zapuščine (oz. kot prvi volilojemnik v primeru sublegata). Le oporoka

lahko določi drugače. Drug način za izvršitev takega volila pa bi

lahko bil ta, da bi volilo na predlog volilojemnika izvršil skrbnik

zapuščine. Zapuščinski postopek po pokojnici še ni končan in dediči

še niso znani.Z ozirom na to je bistveno vprašanje, ali je glede na

posrednost volila le-to že zapadlo v izvršitev.Izvršitev pa brez

sodelovanja dedičev (ali njihovega zastopnika) ne bo mogoča, glede na

to, da za izvršitev volila ni bila določena kakšna tretja oseba.

Po presoji sodišča druge stopnje pa je potrebno opozoriti še na

določena procesna vprašanja v tej zadevi.

Pravni temelj za izdajo posebnega sklepa o volilu je v določbi

218.člena ZD, ki pravi, da če dediči ne oporekajo volilu, lahko izda

sodišče pred sklepom o dedovanju na zahtevo volilojemnika poseben

sklep o volilu (1.odstavek) in da se v takem primeru smiselno

uporabljajo določbe med drugim tudi o vpisih v zemljiško knjigo. Če

pa med strankami v zapuščinskem postopku pride do spora o pravici do

volila, se spor rešuje v pravdi. Po pravnomočni rešitvi v pravdi pa

ni treba izdati še posebnega sklepa o volilu, ker je ta nadomeščen že

s pravnomočno sodbo pravdnega sodišča (oz. če bi sodišče še enkrat

izdalo ugotovitveno odločbo o volilu, bi s tem celo odločilo o že

razsojeni stvari,kar je bistvena kršitev določb postopka).

Vsekakor pa bo moralo sodišče prve stopnje glede na razveljavitev

izpodbijanega sklepa o predlogu volilojemnikov po vlogi z dne

14.5.1999 ponovno odločati.