Appeal dismissed because the lawsuit was filed 30 days after service, violating procedural time limits.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnica je vložila tožbo po preteku 30 dni od vročitve izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke, kar je prepozno, zato je potrebno njeno tožbo zavreči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je pritožbo z dne 14. 11. 2013, ki jo šteje kot tožbo. zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Sprašuje se zakaj ji pošiljka ni bila osebno vročena in obširno obrazlaga kakšen je pismonoša in kaj vse je že storil v njenih primerih. Opisuje tudi druge dogodke in kako ji posamezniki s sevanjem škodujejo in jo povzročajo številne zdravstvene težave. Meni, da so roki za pritožbo prekratki in da v tako kratkem roku ne dobiš pravne pomoči.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti že v fazi predhodnega preizkusa tožbe. V skladu z 72. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) je namreč tožbo mogoče vložiti le v 30 dneh od dneva vročitve dokončne odločbe pristojnega nosilca zavarovanja. Vsaka vloga, tudi tožba, pa glede na 112. člen ZPP velja za pravočasno, če je sodišču izročena, preden rok izteče.

Iz dokazila o vročitvi dokončne odločbe, ki jo tožnica izpodbija v tem sporu (fotokopija povratnice, priloga B1) izhaja, da je bila tožnica dne 11. 9. 2013 z obvestilom puščenim v predalčniku obveščena o prispelem pismu, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti ter opozorilo na posledice, če tega ne stori. Ker tožnica pisanja v roku 15 dni na pošti ni dvignila, je vročevalec 27. 9. 2013, prispelo pismo pustil v hišnem predalčniku. Sladno s 4. odstavkom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) je nastopila fikcija, da je bila tožnici pošiljka vročena po poteku roka za dvig pošiljke na pošti, to je 27. 9. 2013.

Glede na to, da se je štelo, da je bila tožnici izpodbijana dokončna odločba vročena 27. 9. 2013, tožba pa pri prvostopenjskem sodišču vložena šele 8. 11. 2013, je z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavržena. Tožba vložena 8. 11. 2013 je bila glede na to, da je bila tožnici dokončna odločba toženca vročena 27. 9. 2013, nedvomno vložena po preteku 30 dni in torej prepozno. Tožbo vloženo po preteku 30 dnevnega roka, pa je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP lahko edino zavrglo, saj vsebinsko obravnavanje uveljavljene pravice do invalidnine za telesno okvaro ni dopustno.

Glede na vse obrazloženo je pritožbo sodišče tožničino pritožbo v skladu z določbo 353. člena v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.