Supreme Court dismisses review when applicant fails to prove severe financial hardship from denied disability status.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's review of a decision denying his veteran civil disability status. Although the applicant claimed denial would cause severe hardship by preventing access to disability pension, medical services, and transport discounts, he failed to provide concrete evidence of his financial situation or prove these benefits were essential for his livelihood. The court ruled that because obtaining these rights depends on meeting uncertain statutory conditions, their loss does not constitute the severe consequences required to allow a review under administrative law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 83. člen (2), 3. točka; 89. člen: A review is not permitted unless the applicant demonstrates that the contested decision has severe consequences for them, which requires concrete proof of financial dependence on the specific benefits at stake.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je sicer navedel, da je prikrajšan za invalidnino, plačilo zdravstvenih storitev in popust pri vožnji z vlakom ali avtobusom, a obenem ni navedel nobenih konkretnih podatkov o svojem premoženjskem stanju in okoliščin, ki bi kazale na to, da bi ti zneski predstavljali pomemben prispevek k njegovemu preživljanju. Ker je pridobitev omenjenih pravic poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev, in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prosilca, v tem primeru revidenta.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja
po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.
2. Revizija ni dovoljena.
3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Upravne enote Kranj, št. 140-32/2013-3 z dne 30. 5. 2013, s katerim je revidentovo zahtevo za priznanje statusa civilnega invalida vojne zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožena stranka pa je revidentovo pritožbo zavrnila z odločbo, št. 14000-1/2008/39 z dne 25. 9. 2013.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.
6. Revident dovoljenost revizije utemeljuje z navedbami, da je vsebina izpodbijane odločitve dovolj velika posledica. S priznanjem statusa civilnega invalida vojne bi lahko pridobil pravico do invalidnine, do plačila zdravstvenih storitev ter do priznanja pravice do 75 % popusta od redne cene vožnje z vlakom ali avtobusom.
7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Sicer je navedel, da je prikrajšan za invalidnino, plačilo zdravstvenih storitev in popust pri vožnji z vlakom ali avtobusom, ni pa navedel nobenih konkretnih podatkov o svojem premoženjskem stanju in okoliščin, ki bi kazale na to, da bi ti zneski predstavljali pomemben prispevek k njegovemu preživljanju. Ker je pridobitev omenjenih pravic poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev, in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice tudi sicer ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prosilca, v tem primeru revidenta (glej tudi sklep Vrhovnega sodišča X Ips 535/2007). Po presoji Vrhovnega sodišča zato ni izkazano izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
8. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).