Supreme Court dismisses review filed by non-lawyer and late amendment as inadmissible and time-barred.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Revizija, ki jo vloži stranka sama in ob njeni vložitvi ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in jo Vrhovno sodišče zavrže, ne da bi stranko pozivalo na predložitev dokaza o opravljenem pravniškem izpitu. Za tak poziv sodišče (niti prvostopenjsko niti revizijsko) nima pravne podlage niti v ZUS-1, niti v ZPP niti v katerem drugem zakonu.

Revizija, vložena po 30 dnevnem roku od vročitve sodbe sodišča prve stopnje, je prepozna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik (v nadaljevanju revident) izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo njegovo tožbo zoper dopolnilno odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Žalec, št. 329-29/2001-169 z dne 9. 9. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo tam navedenih štirih kmetijskih zemljišč. Revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 490-70/2011/2 z dne 19. 9. 2013.

2. Revident je po vročitvi izpodbijane sodbe, ki mu je bila vročena dne 14. 3. 2014, na prvostopenjsko sodišče dne 1. 4. 2014 (v roku za vložitev revizije) sam vložil revizijo. Po pozivu sodišča prve stopnje, da naj v roku 3 dni predloži dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je nato po pooblaščeni odvetniški družbi dne 17. 4. 2014 vložil novo vlogo z naslovom „revizija“. V slednji je priglasil tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Glede na dejstvo, da stranka o isti stvari ne more vložiti več revizij, je Vrhovno sodišče obe vlogi obravnavalo kot eno vlogo, in sicer kot revizijo in dopolnitev revizije.

4. Revizijo je bilo treba zavreči, ker revizija, ki jo je vložil revident sam, ni dovoljena, njena dopolnitev vložena po pooblaščeni odvetniški družbi, pa je prepozna.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje. Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi opravljati tudi stranka ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Ta določba ZPP se v upravnem sporu primerno uporablja v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

6. Če revizijo vloži oseba, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Tretji odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tako revizijo Vrhovno sodišče zavrže, ne da bi revidenta pozivalo na njeno dopolnitev, kot to izrecno določa 367. č člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

7. V obravnavanem primeru je revident revizijo, ki jo je vložil dne 1. 4. 2014, vložil sam, pri tem pa ni ne navedel ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit (v nadaljevanju PDI), kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice.

8. Dopolnitev revizije, ki je bila vložena po pooblaščeni odvetniški družbi dne 17. 4. 2014, pa je prepozna. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Roki za vložitev pravnih sredstev začnejo po drugem odstavku 111. člena ZPP, ki se v obravnavani zadevi uporablja primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), teči prvi naslednji dan od vročitve. Po določbi prvega odstavka 112. člena ZPP se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se po določbi drugega odstavka 112. člena ZPP šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

9. V obravnavani zadevi je bila sodba prvostopenjskega sodišča revidentu vročena 14. 3. 2014. Revident pa je dopolnitev revizije po pooblaščeni odvetniški družbi vložil 17. 4. 2014, 30 dnevni za vložitev revizije pa se je rok iztekel v ponedeljek 14. 4. 2014. Iz navedenega izhaja, da je bila dopolnitev revizije vložena po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev revizije, zato je glede na zgoraj citirane določbe prepozna.

10. Na pravočasnost vložene revizije pa ne vpliva niti poziv sodišča prve stopnje, ki je revdienta v nasprotju z jasno določbo 367. č člena ZPP pozvalo, da v roku 3 dni predloži dokaz o opravljenem PDI. Določba 367. č člena ZPP, ki se primerno uporablja tudi za postopek v upravnem sporu (prvi odstavek 22. člena ZUS-1) namreč jasno in izrecno določa: če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena tega zakona (to je dokaz o opravljenem PDI), sodišče vlogo zavrže. Sodišče prve stopnje zato za poziv na dopolnitev vloge z dokazom o opravljenem PDI ni imelo zakonske podlage v ZPP, v ZUS-1 ali v katerem koli drugem zakonu.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo, ki jo je vložil revident sam, kot nedovoljeno zavrglo, ker jo je vložila oseba, ki za to nima sposobnosti, dopolnitev revizije, ki jo je revident vložil po odvetniški pisarni, pa je Vrhovno sodišče zavrglo kot prepozno. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v zadevi X Ips 786/2007 z dne 7. 8. 2009 in X Ips 84/2014 z dne 10. 4. 2014.

K II. točki izreka:

12. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.