Appeal dismissed because the appellant lacked legal interest after the first-instance proceedings were terminated due to withdrawal.
Legislator summary
AI generatedThe appeal filed by the respondent against the first-instance court's decision to terminate the proceedings was rejected. The respondent argued that the claim was premature and requested dismissal under specific procedural articles, but the court found the underlying lawsuit had been withdrawn by the plaintiff. Consequently, the termination of proceedings meant the legal relationship ended, leaving the respondent with no legal interest to pursue the appeal.
Legislator headnote
AI generatedZPP 343. odst. 3; ZPP 346. odst. 1: An appeal is inadmissible if the appellant lacks a legal interest, which occurs when the termination of proceedings due to withdrawal renders the legal relationship non-existent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Ker je z ustavitvijo postopka konec procesnega razmerja med strankama in se šteje kot da tožba sploh ni bila vložena, je potrebno pritožbo toženca zoper sklep o ustavitvi postopka kot nedovoljeno zavreči, saj toženec zanjo nima pravnega interesa.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom postopek ustavilo.
Zoper sklep je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je že v odgovoru na tožbo z dne 12. 12. 2012 ugovarjal pomanjkanju procesne predpostavke za sodno varstvo proti upravnim aktom in predlagal, da sodišče tožbo v skladu s 75. členom ZDSS-1 v povezavi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) zavrže. Ponovno je takšen predlog, da sodišče tožbo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrže, podal 25. 9. 2013 in pri tem še vedno vztraja. Poudarja, da je tožniku na podlagi takrat veljavnega 143. člena ZUJF izdal ugotovitveno odločbo št. ..., s katero je ugotovil nov znesek tožnikove starostne pokojnine od 1. 6. 2012 in sicer 857,89 EUR na mesec. Tožnik se ni strinjal z nižjim izplačilom in je že dne 16. 7. 2012 podal zahtevo za izplačilo neizplačanega dela pokojnine, o kateri pa v času prejema sodbe toženec še ni odločil. O njegovi pritožbi je bilo na podlagi četrtega odstavka 3. člena ZOPRZUJF odločeno šele z odločbo št. ... z dne 24. 6. 2013, ki se šteje za odločbo, s katero je toženec ugodil pritožbi tožnika za izplačilo pokojnine brez uskladitev po ZUJF, če o njej še ni bilo odločeno. Zoper navedeno odločbo tožnik ni vložil pravnega sredstva in je postala pravnomočna. Glede na navedeno je bila tožba tožnika preuranjena. Zoper prvostopno odločbo, zoper katero je možna pritožba, namreč ne obstoji možnost sodnega varstva glede na določbo 63. člena ZDSS-1. Toženec ponovno predlaga, da sodišče zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk tožbo zavrže po 75. členu v povezavi s 63. členom ZDSS-1. S tem, ko Delovno in socialno sodišče ni zavrglo tožbe, je storilo bistveno kršitev pravil postopka, saj ni uporabilo citiranih določb ZDSS-1, kar vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni dovoljena.
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo je umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (3. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).
Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena ZPP) oziroma če to ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje, jo skladno z določbo 346. člena ZPP s sklepom zavrže sodnik poročevalec na sodišču druge stopnje.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik dne 3. 8. 2012 na Upravno sodišče RS, Oddelek v Celju, vložil tožbo za izplačilo razlike neizplačanega dela pokojnine. Upravno sodišče RS se je s sklepom opr. št. IV U 146/2012 z dne 4. 9. 2012 izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi in po pravnomočnosti sklepa zadevo dne 19. 10. 2012 odstopilo naslovnemu sodišču.
Dne 11. 10. 2013 je tožnik umaknil tožbo, sodišče prve stopnje pa je posledično na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP postopek z izpodbijanim sklepom ustavilo.
Za umik se šteje, da tožba sploh ni bila vložena in da je konec procesnega razmerja. Vsi učinki, ki jih je imela tožba na materialnem in procesnem področju so odpadli (ex tunc).
Ker je z ustavitvijo postopka konec procesnega razmerja med konkretnima strankama in se šteje kot da tožba sploh ni bila vložena, je pritožbeno sodišče pritožbo, ker toženec zanjo nima pravnega interesa, v skladu z določbo prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.