Appeal dismissed; withdrawal of claim triggers defendant's cost liability under ZPP s. 158 via analogy. Withdrawal of claim triggers defendant's cost liability under ZPP s. 158 via analogy.
Legislator summary
AI generatedThe High Labour and Social Court dismissed the appeal against the first-instance judgment which ordered the defendant to pay the plaintiff's legal costs following the withdrawal of the lawsuit. The defendant argued that the plaintiff failed to meet the strict timing requirements for cost liability under the first paragraph of Article 158 of the Civil Procedure Act. The court rejected this claim by applying the principle of analogy to Article 158, establishing that the defendant remains liable for costs when the plaintiff withdraws the claim before the main hearing, even if the withdrawal is not immediate.
Legislator headnote
AI generatedZPP 158. člen; ZPP 154. člen 1. odstavek: The withdrawal of a claim by the plaintiff before the main hearing obliges the defendant to pay the plaintiff's legal costs, established through the application of the principle of analogy to Article 158 of the Civil Procedure Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
V ustaljeni sodni praksi se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP, čeprav prvi odstavek 158. člena cit. ZPP dejansko eksplicitno ureja zavezanost tožeče stranke tako, da je ob umiku tožbe dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je ustavljen postopek zaradi umika tožbe (I. tč. izreka) in hkrati izrečeno, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 243,63 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve stroškovnega zahtevka. Meni, da je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj soglasja k umiku tožbe ob sočasni zahtevi za povračilo stroškov postopka ni podala. Ne soglaša z zaključkom sodišča, da je tožeča stranka v postopku uspela in posledično uporabo prvega odstavka 154. člena ZPP niti ni podano stanje iz prvega odstavka 158. člena istega zakona, saj tožba ni bila umaknjena takoj, ko je bil zahtevek izpolnjen.
Tožnica v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke, poudarja, da so navedbe o nesoglasju za takšen umik tožbe brezpredmetne in pomenijo zlorabo pravic iz tretjega odstavka 3. člena ZPP, ter da je morebitna napaka ob dejstvu, da s pritožbo I. točka izreka sploh ni izpodbijana, sanirana. Glede uporabe 158. člena pa se sklicuje na sodno prakso v zadevah Cp 147/99 in Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Cpg 495/99. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
V predmetni zadevi ni mogoče uspešno uveljavljati absolutne bistvene kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, in sicer iz razloga pravnomočnosti sklepa v I. točki izreka o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. Tožena stranka sodne odločbe v tem delu ne izpodbija. Pomeni, da je odločitev v I. tč. izreka že pravnomočna in posledično zatrjevana bistvena kršitev postopka pravno irelevantna.
Glede izpodbijane II. točke izreka sklepa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko utemeljeno zavezalo k povračilu stroškov postopka kljub umaknjeni tožbi. Stroškovne odločbe o povračilu stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe sicer res ni mogoče opreti na prvi odstavek 154. člena ZPP, kot pravilno poudarja tožena stranka, vendar pa to samo po sebi ne vpliva na zakonitost odločitve. V ustaljeni sodni praksi se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP, čeprav prvi odstavek 158. člena cit. ZPP dejansko eksplicitno ureja zavezanost tožeče stranke tako, da je ob umiku tožbe dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Vendar pa je glede na sodno prakso in pravno teorijo(1) med upravičence do povračila stroškov v smislu 158. člena ZPP potrebno šteti tudi tožečo stranko, v kolikor je ne zadene sankcija zakrivljene zamude pri umiku tožbe. Navedeno določbo je na takšen način mogoče razlagati ob uporabi argumenta a simili ad simile. Gre za razlagalno metodo sklepanja od podobnega na podobno, ko se neposredno pravno normativno urejen dejanski stan in neposredno pravno neurejen dejanski stan ujemata v bistvenih lastnostih tako, da je mogoče sklepati, da tudi za podoben primer velja enaka pravna posledica, ki je določena za neposredno urejen pravni primer. Ob takšni razlagi 158. člena cit. ZPP, ki je materialnopravne narave pa je z izpodbijanim delom sklepa v II. točki izreka tožena stranka zakonito zavezana k povračilu stroškov postopka v višini 243,63 EUR, saj tožeče stranke ne more zadeti sankcija zamujenega umika tožbe, glede na to, da je do umika prišlo, še preden je sodišče razpisalo glavno obravnavo.
S to dodatno obrazložitvijo je bilo potrebno pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrniti in odločiti, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe.
Pritožbeno sodišče je hkrati odločilo, da trpi tožeča stranka sama svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogla k pritožbeni rešitvi zadeve.
---.---
Op. št. (1): Komentar k ZPP Nina Betetto - 2. knjiga, stran 23