Appeal dismissed; deadline for recusal request is the hearing date, not the judgment issuance date.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker je sodišče druge stopnje odločilo na seji senata, bi moral toženec predlog za izločitev sodnic podati do tega dne. Relevanten trenutek, do katerega lahko stranka predlaga izločitev sodnika, je izdaja odločbe in ne njena odprava.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je podpredsednica višjega sodišča zavrgla zahtevo toženca za izločitev dveh poimensko navedenih višjih sodnic.

2. Zoper sklep se je pritožil toženec sam in po odvetniku zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vsebino pritožb Vrhovno sodišče povzema le v kratkem in le glede razlogov, ki se tičejo vsebine izpodbijanega sklepa. Sodišču očita napačno uporabo drugega odstavka 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V konkretnem primeru naj bi sodišče v zadevi odločalo 11. 3. 2014, pisni odpravek odločbe pa je bil posredovan sodišču prve stopnje 17. 3. 2014. Predlog za izločitev sodnic torej ni prepozen, saj ga je sodišče prejelo dan po tem, ko je o zadevi „odločalo“, ter pet dni pred odpravo sklepa (izdajo odločbe). Tako stališče izhaja tudi iz strokovne literature, in sicer knjige ZPP - Zakon s komentarjem, kjer se pri komentarju 72. člena navaja: „Sodnika višjega sodišča lahko izločuje stranka do izdaje pritožbene odločbe, kar v bistvu pomeni do trenutka, ko pošlje sodišče pisni odpravek sodbe stranki.“ Tako stališče je razumljivo, zlasti v primerih, kot je obravnavani. Sodišče je odgovor o sestavi senata posredovalo tožencu 11. 3. 2014, ki je podatke potreboval zaradi podaje morebitnega predloga za izločitev. Kljub temu pa je sodišče postopalo še istega dne. To vzbuja dvom v nepristranskost in v spoštovanje ustavnega načela poštenega sojenja. Če je bila zadeva obravnavana isti dan, kot mu je bila sporočena sestava senata, bi to pomenilo najmanj preprečevanje pravice stranke do vložitve pravnega sredstva - predloga za izločitev, možno pa je tudi, da ni resnično naveden datum odločanja. V obeh primerih so kršene njegove pravice v postopku. Podpredsednica je odločala o njegovem predlogu 5 dni in v tem času se da za nazaj marsikaj prirediti, zlasti če strankama ni dovoljeno preveriti objektivnih dejstev. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu drugega odstavka 72. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. V obravnavanem primeru je sodišče druge stopnje odločilo na seji senata 11. 3. 2014, torej bi moral toženec predlog za izločitev sodnic podati do tega dne. Kasnejši predlog namreč nima več smisla, saj je odločitev v konkretni zadevi že sprejeta. Relevanten trenutek, do katerega lahko stranka predlaga izločitev sodnika, je torej izdaja odločbe in ne njena odprava. Ni pomembno dejstvo, da je toženec šele na dan odločanja zvedel, v kakšni sestavi bo sodišče odločalo, in to dejstvo ne vpliva na nadaljnji tek postopka, saj bi poimenski predlog za izločitev sodnic lahko podal že pred tem, in sicer takoj ko je zvedel za razloge za njihovo izločitev.

5. Nadalje pa so pravilni tudi razlogi za zavrženje predloga za izločitev sodnice A. A., katere izločitev je toženec že predlagal iz enakih razlogov, njegov predlog pa je bil pravnomočno zavrnjen, saj toženec ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja o identičnem predlogu.

6. Na ostale pritožbene navedbe Vrhovno sodišče ne odgovarja, saj se ne tičejo vsebine izpodbijanega sklepa.

7. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba toženca ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).