Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Ip 295/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.IP.295.2014 AI generated

Appeal dismissed; debtor's insolvency claim invalid as it does not justify refusing enforcement of due debt.

Case Number VSL sklep II Ip 295/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court of Ljubljana dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision rejecting their objection to enforcement. The debtor argued that their insolvency prevented them from paying the creditor's claim, claiming it would privilege them over other creditors. The court held that insolvency is not a valid ground to deny enforcement because paying a due debt does not grant the creditor priority against other creditors.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 15. člen; ZIZ 53. člen 2. odstavek: A debtor's claim of insolvency does not justify the rejection of an enforcement objection, as payment of a due debt does not privilege the creditor against other creditors.

Keywords

AI generated
enforcement objection debtor insolvency creditor priority enforcement law appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
ZIZ 15. člen
ZIZ 53. člen 2. odstavek
ZIZ 61. člen 1. in 2. odstavek
ZIZ 58. člen 4. odstavek
ZIZ 62. člen 5. odstavek
ZPP 353. člen
ZPP 365. člen 2. točka
ZPP 350. člen 2. odstavek
ZPP 165. člen 1. odstavek
ZPP 155. člen 1. odstavek

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora dolžnik insolventen, ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da je bil v času podajanja ugovora insolventen ter da zato skladno s 34. členom ZFPPIPP ni smel opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so bile nujne za redno poslovanje družbe, terjatve upnika pa niso sodile med prednostne terjatve po prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP, niti med tekoče stroške poslovanja družbe ali tekoče dobave blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje dolžnika. Meni, da bi plačilo terjatve upniku pomenilo privilegiran položaj upnika v razmerju do ostalih upnikov. Pove, da je 14. 10. 2013 predlagal začetek stečajnega postopka, ki je bil kasneje na predlog dolžnika ustavljen, če pa bi se nadaljeval bi bilo dejanje plačila terjatve upnika izpodbojno. Pove, da je po umiku predloga za začetek stečajnega postopka delno poravnal račun upnika z dne 6. 5. 2013 v znesku 1.912,80 EUR, ki je zapadel v plačilo 5. 7. 2013, in sicer s kompenzacijo 45,87 EUR in z nakazilom 500,00 EUR na TRR upnika. Navaja, da dolg dolžnika ne znaša 26.723,99 EUR, temveč 26.178,12 EUR.

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki nanjo po pooblaščenki odgovarja in predlaga njeno zavrnitev s stroškovno posledico ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Po določbi drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi s prvim in drugim odstavkom 61. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Pri tem pa mora dolžnik navajati in dokazovati taka dejstva, zaradi katerih bi bil v primeru, če bi se izkazala za resnična, tožbeni zahtevek upnika v pravdi zavrnjen. Kot takšnih dejstev ni mogoče upoštevati ugovornih trditev, da je dolžnik insolventen in zato ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje, terjatev upnika pa ne sodi med prednostne terjatve in ne med tekoče stroške poslovanja družbe ali tekoče dobave blaga ali storitev, potrebne za redno poslovanje upnikov. S takimi navedbami dolžnik terjatvi upnika ne nasprotuje ne po temelju ne po višini, dejstvo, da je bil v času podajanja ugovora insolventen, pa ni dejstvo, ki bi vplivalo na dovolitev izvršbe, saj plačilo zapadle terjatve ne pomeni privilegiranja upnika nasproti drugim upnikom.

7. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ugovor ni obrazložen in je tako neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Tak ugovor pa sodišče zavrne (četrti odstavek 58. in peti odstavek 62. člena ZIZ).

8. Pritožba tako ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Pritožbene navedbe, da je po umiku predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik delno poravnal račun upnika z dne 6. 5. 2013, na pravilnost odločitve o ugovoru ne vplivajo, bo pa sodišče prve stopnje navedene trditve presodilo v povezavi s predlogom za utesnitev izvršbe, ki ga je podal upnik v odgovoru na pritožbo, oziroma kot ugovor po izteku roka, če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da so za to podani pogoji.