Appeal court partially allowed costs appeal, reducing lawyer fees by subtracting enforcement award from total.

I. Pritožba zoper stroškovni del sodbe opr. št. IX Pg 4512/2011 z dne 9. 7. 2012 (točka I. izreka) se zavrne in se prvostopenjsko sodbo v tem delu potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 13. 9. 2012 se delno ugodi in se prvostopenjski sklep spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti 283,84 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje. V preostalem delu se pritožba zavrne.

III. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V skladu s tar. št. 3100 znaša nagrada za odvetniško storitev upoštevaje vrednost spora 5.283,44 EUR 284,70 EUR. Tako odmerjeno nagrado pa bi sodišče moralo zmanjšati za znesek nagrade, ki je bil priznan v okviru odmerjene nagrade v izvršilnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dne 9. 7. 2012 izdalo sodbo, s katero je deloma zavrnilo tožbeni zahtevek (točka II. izreka) in odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 91881/2011 z dne 28. 6. 2011 v veljavi v tretjem odstavku izreka glede izvršilnih stroškov v višini 122,98 EUR (točka I izreka).

2. Zoper odločitev o izvršilnih stroških (točka I. izreka) je tožena stranka v pritožbenem roku vložila pritožbo. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani del sodbe razveljavi, toženi stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov v zvezi s pritožbo.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 9. 2012 odločilo o nadaljnjih pravdnih stroških, ki jih je po izdaji sodbe priglasila tožeča stranka. Toženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 342,06 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. V pritožbenem roku je zoper navedeni sklep tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, toženi stranki pa naloži povrnitev vseh potrebnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Neutemeljena je pritožba zoper odločitev o stroških v okviru sodbe, izdane 9. julija 2012, deloma pa je utemeljena pritožba v delu, s katerim se izpodbija sklep o stroških z dne 13. 9. 2012.

5. Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov v obeh izpodbijanih odločbah upoštevalo kriterije iz drugega odstavka 154. člena ZPP, to je uspeh pravdnih strank v postopku in tako upoštevalo, da je tožena stranka v postopku uspela v višini 25,4 %, tožeča stranka pa v višini 74,6 %.

6. Ob upoštevanju tega kriterija se tako izkaže za pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je obdržalo v veljavi stroškovni del odločitve v sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 91881/2011, z dne 28. 6. 2011, v višini 122,98 EUR, kar je sorazmerno z uspehom tožeče stranke po vložitvi predloga za izvršbo. Tožena stranka v pritožbi namreč z ničemer ni izpodbijala pravilnosti same odmere stroškov v izvršilnem postopku, ki so bili s sklepom o izvršbi odmerjeni v višini 164,84 EUR. Tako se izkaže, da ni podan noben s pritožbo uveljavljen pritožbeni razlog, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev o stroških v okviru sodbe z dne 9. julij 2012 zavrnilo in izpodbijani del sodbe potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Delno pa je utemeljena pritožba, s katero se izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o priznanih nadaljnjih stroških pravdnega postopka v sklepu z dne 13. 9. 2012. Tožena stranka je sicer konkretizirane očitke s tem v zvezi podala v okviru pritožbe zoper sodbo, ki jo je vložila 30. 11. 2012. Edini konkretizirani očitek se nanaša na zmotno uporabo materialnega prava in sicer v delu, ko naj bi prvostopenjsko sodišče stroške tožeči stranki odmerilo v nasprotju s tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi in tar. št. 1111 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah.

8. Kar se tiče priznanih pravdnih stroškov v zvezi s plačano sodno takso je iz obrazložitve sklepa z dne 13. 9. 2012 razvidno, da je sodišče tožeči stranki kot potrebne pravdne stroške priznalo strošek plačane takse za redni postopek v znesku 231,00 EUR. Ta taksa je bila tožeči stranki obračunana s plačilnim nalogom z dne 18. 11. 2011, iz katerega je razvidno, da je bila s tem obračunana taksa za doplačilo po tar. št. 1111 ZST-1. To pomeni, da je neutemeljen pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo pravila o zmanjšanju sodne takse po tar. št. 1111. Tožeča stranka je polno takso za postopek na prvi stopnji plačala deloma ob vložitvi predloga za izvršbo, v preostalem delu pa na podlagi plačilnega naloga z dne 18. 11. 2011. Sodišče prve stopnje je zato ta znesek pravilno upoštevalo pri obračunu potrebnih pravdnih stroškov tožeče stranke.

9. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na upoštevanje pravila o vštevanju odvetniške nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine v nagrado za postopek na prvi stopnji v smislu tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa z dne 13. 9. 2012 sicer navedlo, da je nagrada za predlog za nagrado všteta v navedeni znesek skladno s tar. št. 3100, vendar sam izračun tega ne potrjuje. V skladu s tar. št. 3100 znaša namreč nagrada za odvetniško storitev upoštevaje vrednost spora 5.283,44 EUR 284,70 EUR. Tako odmerjeno nagrado pa bi sodišče moralo zmanjšati za znesek nagrade, ki je bil priznan v okviru odmerjene nagrade v izvršilnem postopku. V skladu s tar. št. 3460 Odvetniške tarife znaša ta nagrada 65,70 EUR. Sodišče prve stopnje bi zato moralo kot potrebni pravdni strošek v smislu tar. št. 3100 upoštevati zgolj znesek 219,00 EUR. Ob upoštevanju preostalih priznanih stroškov, ki jih tožena stranka ne izpodbija (materialni stroški 20,00 EUR) in 20 % DDV znašajo potrebni odvetniški stroški tožeče stranke 286,80 EUR. Skupaj s plačano takso (231,00 EUR) predstavljajo celotni potrebni stroški tožeče stranke 518,60 EUR. Glede na uspeh v pravdi (74,6 %) je bila tožeča stranka tako upravičena do povrnitve 386,87 EUR. Ob s pritožbo neizpodbijanem obsegu potrebnih stroškov tožene stranke glede na uspeh v postopku (103,03 EUR) je tožeča stranka po medsebojnem pobotanju tako odmerjenih stroškov upravičena do povrnite še razlike v višini 283,84 EUR in ne zneska 342,06 EUR, kot ji ga je prisodilo prvostopenjsko sodišče.

10. Upoštevaje navedene materialnopravne razloge je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

11. Pri odločitvi o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je tožena stranka uspela samo glede sorazmerno majhnega dela izpodbijane odločitve o stroških postopka v obeh izpodbijanih odločbah. Delež uspeha tožene stranke predstavlja zgolj 12 % glede na višino prisojenih stroškov tožeči stranki. Ob tem pa ne gre spregledati niti da sam znesek, s katerim je tožeča stranka uspela (58,21 EUR) ne upravičuje drugačnega kriterija iz drugega odstavka 154. člena ZPP.