Court allows partial appeal where parties agreed on court costs in an out-of-court settlement. The court ruled that such agreements override statutory cost allocation rules.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka spremeni tako, da se zahtevek tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov zavrne.

II. V preostalem delu (glede odločitve o pravdnih stroških tožeče stranke) se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

III. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu pravdnih stroškov) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi, VL 14923/2013 z dne 5. 2. 2013 tudi v 1. in 3. odstavku izreka ter postopek ustavilo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.652,23 EUR.

2. Zoper sklep o stroških se pravočasno pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da stroške postopka naloži v plačilo toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovorila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka je z vlogo z dne 11. 11. 2013 umaknila tožbo, ker je ugotovila, da je terjatev tožene stranke v celoti poravnana. Pritožbeno sporno je, ali je do umika tožbe prišlo takoj po izpolnitvi zahtevka (in je zato pravdne stroške tožnika dolžna kriti tožena stranka), ter ali je tožena stranka pravdne stroške dolžna kriti že na podlagi sklenjene izvensodne poravnave.

6. Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu pravdnih stroškov) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Med strankama ni sporno, da sta dne 30. 5. 2013 sklenili izvensodno poravnavo, ki v prvem odstavku 2. člena določa, da se tožena stranka v popolno poravnavo vseh zahtevkov po predmetni tožbi zaveže plačati znesek glavnice in zakonske zamudne obresti od zapadlih zneskov v izračunani višini 32.167,53 EUR, v roku 15 dni po sklenitvi te poravnave, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v drugem odstavku 2. člena pa določa, da mora tožena stranka tožeči povrniti (tudi) 1.189,34 EUR pravdnih stroškov in 305,00 EUR sodne takse (priloga A9). V 4. členu sta se stranki dogovorili, da z izplačilom zneskov iz 2. člena te poravnave, stranki iz spornega razmerja druga do druge nimata nobenih zahtevkov več. Poravnava torej vsebuje dogovor o pravdnih stroških in sicer, da jih v dogovorjeni višini krije tožena stranka. To zatrjujeta obe pravdni stranki (1).

7. Iz navedenega izhaja, da določba 1. odstavka 158. člena ZPP v obravnavani situaciji ni uporabljiva. Sodišče prve stopnje je s tem, ko stroškovnega dogovora med strankama v izvensodni poravnavi ni upoštevalo, zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi opisanega posebnega dogovora namreč tožniku ni mogoče naložiti povrnitve toženčevih pravdnih stroškov. Prav tako (iz enakih razlogov) povrnitve tožnikovih pravdnih stroškov ni mogoče naložiti toženi stranki (2).

8. Višje sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zahtevek tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu, to je glede odločitve, da tožeča stranka nosi sama svoje pravdne stroške, pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Ker je pritožba utemeljena že iz navedenih razlogov, ostali pritožbeni ugovori (glede takojšnjega umika tožbe) za odločitev v zadevi niso odločilnega pomena in se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (1. odstavek 360. člena ZPP).

10. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela – uspela je z ugovorom, da toženi stranki ni dolžna povrniti njenih pravdnih stroškov, ne pa tudi z zahtevkom, da ji mora slednje povrniti tožena stranka. Zato je višje sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 154. čelna ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da vsaka stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

(1) Tožeča stranka se v vlogi, s katero je tožbo umaknila, na poravnavo ni sklicevala, vendar njen obstoj in vsebina med pravdnima strankama nista sporna, sodišče pa je bilo z njima tudi seznanjeno (poravnava je bila predložena, nanjo sta se sklicevali obe pravdni stranki).

(2) Poleg tega tožeča stranka ne oporeka navedbam toženca, da je celoten z izvensodno poravnavo dogovorjeni znesek (tako glavnico kot pravdne stroške) plačal z obveznim večstranskim pobotom dne 23. 8. 2013.