Appeal dismissed; theft-like acts under ZFPPIPP include all property crimes by analogy to statutory weight assessment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana rejected the debtor's appeal against the first-instance court's refusal to grant debt relief. The debtor argued that his specific acts of breaking windows and damaging property did not qualify as crimes against property under the Insolvency Act due to their relatively low severity compared to other offenses. The court held that the legislature intended all crimes against property, including those not explicitly listed in the relevant chapter, to be treated as such if they share similar objective elements and weight.
Legislator headnote
AI generated1. točka 399. člen ZFPPIPP; kazniva dejanja zoper premoženje se razlagajo razširjajoče in vključujejo tudi tista, ki niso izrecno v poglavju, vendar so po teži in objektivnih elementih podobna.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Tehtanje teže kaznivih dejanj in njihovega pomena je opravil že zakonodajalec. Med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne sodijo samo ta, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščene v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odpust obveznosti.
2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Bistvo pritožbe je, da storjeno kaznivo dejanje po teži ne sodi med kazniva dejanja iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz k pritožbi priložene sodbe Okrajnega sodišče v Ljubljani III K 58496/2012 z dne 30. 8. 2013 izhaja, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika - KZ-1, za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 141. člena KZ-1 in za kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1B v zvezi s 7. členom KZ-1. Višje sodišče ne sprejema pritožnikovega mnenja, da bi moralo sodišče tako razlagati zakon, da kaznivo dejanje, s katerim je z rokami razbil steklo in zlomil rulete na zaprtih atrijskih vratih stanovanja, za kar je oškodovanko oškodoval za 641,58 EUR (oškodovanka je bila v preostalem delu premoženjskopravnega zahtevka - v višini 4.429,37 - napotena na pravdo), ne spada med kazniva dejanja zoper premoženje v smislu določb insolvenčnega zakona, ker po svoji teži, v primerjavi z ostalimi kaznivi dejanji iz poglavja kaznivih dejanj zoper premoženje, ni tako zavržno.
5. Po prepričanju višjega sodišča v določbo 1. točke 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP spadajo prav vsa kazniva dejanja, ki so v KZ-1 uvrščena v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje (23. poglavje KZ-1) (1), torej tudi kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Tehtanje teže kaznivih dejanj in njihovega pomena je opravil že zakonodajalec (2). Za razliko od v pritožbi predlagane interpretacije, sodna praksa določbo 1. točke 399. člena ZFPPIPP razlaga celo razširjajoče, tako da med ta kazniva dejanja ne sodijo samo ta, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščene v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo (3).
6. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
(1) Prim. VSL sklep III Cpg 1390/2010 z dne 7. 12. 2010.
(2) In claris non fit interpretatio.
(3) Prim. VSL sklep Cst 205/2012 z dne 18. 7. 2012.