Appeal dismissed; blocked accounts and losses insufficient for court fee waiver without full asset proof.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dejstvo, da ima upnik blokirane transakcijske račune, nedvomno kaže, da ima likvidnostne težave. Vendar zgolj to ni zadosten razlog za delno oprostitev plačila sodne takse. Prav tako poslovanje z izgubo samo po sebi ni dovolj za ugotovitev, da upnik sodne takse v višini 33,00 EUR, brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more v celoti plačati.

Napačno je upnikovo stališče, da bi ga sodišče na pomanjkljive trditve moralo opozoriti in od njega zahtevati, da jih dopolni oziroma, da bi manjkajoče podatke moralo dobiti po uradni dolžnosti. Ko je upnik v spis vložil izjavo o premoženjskem stanju, je bila njegova vloga popolna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upnika v celoti, ali vsaj v pretežnem delu, oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O pritožbi je na podlagi določbe 366a. člena v zvezi s 7. alinejo 2. odstavka 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica. Predmet izpodbijanega sklepa je namreč odločitev o stroških postopka (plačilu sodne takse), ki ne presega 800,00 EUR.

5. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks, oziroma odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (2. in 3. odstavek v zvezi s 4. odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (5. odstavek 11. člena ZST-1).

6. Upnik je v predlogu za oprostitev navedel, da posluje z izgubo, zaradi blokade računov pa ne more dostopati do svojih sredstev. Iz navedenih razlogov, brez ogrožanja svoje dejavnosti, sodne takse ne more plačati.

7. Dejstvo, da ima upnik blokirane transakcijske račune, nedvomno kaže, da ima likvidnostne težave. Vendar zgolj to ni zadosten razlog za delno oprostitev plačila sodne takse, posebej ne ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je upnik v zadnjih treh mesecih na transakcijske račune prejemal prilive, višina sodne takse pa znaša 33,00 EUR. Pri tem ni izkazano (niti zatrjevano) ne do katerega zneska so računi blokirani, ne kakšni so bili prejeti prilivi.

8. Poleg likvidnostnega stanja stranke mora sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje. To je razvidno iz računovodskih izkazov (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida).

V zvezi s finančnim stanjem družbe so utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je upnik poslovno leto 2012 končal s čistim poslovnim izidom v višini 4.492.880,00 EUR. Iz predloženega poslovnega izida namreč izhaja, da je ta znesek negativen - upnik je torej v letu 2012 imel 4.492.880,00 EUR, v letu 2011 pa 2.357.798,00 EUR izgube, kar pomeni, da dejansko že dalj časa posluje z izgubo. Vendar tudi to dejstvo, samo po sebi ni dovolj za ugotovitev, da upnik sodne takse v višini 33,00 EUR, brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more v celoti plačati. Pri odločanju o predlogu za (delno) oprostitev ali odlog plačila sodne takse je namreč potrebno upoštevati tudi premoženjsko stanje družbe. Iz letnega poročila upnika za leto 2012 izhaja, da ima slednji čisti prihodek od prodaje v višini 17.037.152,00 EUR, opredmetena osnovna sredstva v višini 20.260.890,00 EUR, neopredmetena sredstva v višini 229.255,00 EUR, kratkoročne poslovne terjatve v višini 7.868.522,00 EUR in zaloge v višini 598.836,00 EUR. Višina sodne takse (33,00 EUR) je v primerjavi z navedenimi podatki nizka. Upnik ne v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne v pritožbi ni navedel, da so kratkoročne poslovne terjatve težko izterljive oziroma, da zalog in poslovnih sredstev ne more hitro prodati, kot tudi ne, da so vsa sredstva nujno potrebna za poslovanje.

9. Ob povedanem samo dejstvo poslovanja z izgubo in blokiranega transakcijskega računa, glede na višino sodne takse (33,00 EUR), ni zadosten razlog za oprostitev. Zaradi nezadostne trditvene podlage, iz katere bi izhajala utemeljenost upnikovega predloga, je tako izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Napačno je namreč upnikovo stališče, da bi ga sodišče na pomanjkljive trditve moralo opozoriti in od njega zahtevati, da jih dopolni oziroma, da bi manjkajoče podatke moralo dobiti po uradni dolžnosti. Ko je upnik v spis vložil izjavo o premoženjskem stanju, je bila njegova vloga popolna. Pozivanje v smislu 1. odstavka 108. člena ZPP je zato odpadlo. Trditveno in dokazno breme o pogojih za delno oprostitev plačila sodne takse je na stranki, ki takšen predlog poda (212. člen ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1). Sodišče lahko njene trditve preverja, kadar dvomi o njihovi resničnosti. Nikakor pa ni dolžno samo, po uradni dolžnosti ugotavljati pravno relevantnih okoliščin.

10. Glede na navedeno in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), je bilo pritožbo potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).