Appeal court quashes first instance judgment for exceeding claim limits and improper evidence rejection.

Pritožbama se ugodi, odločba sodišča prve stopnje se razveljavi v I., II., III., V. in VI. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ni mogoče a priori zavrniti zato, ker bi morala gospodarska družba plačilo obveznosti dokazovati z ustreznimi potrdili o plačilu, ki jih v postopku na prvi stopnji ni predložila. Če gospodarska družba ne posluje tako, kot bi morala, je ta ugotovitev lahko stvar drugih (sodnih) postopkov in del dokazne ocene, ko sodišče tehta dokazno vrednost izvedenega dokaza, ne pa nosilni razlog za zavrnitev dokaza, sicer gre za vnaprejšnjo dokazno oceno.

Tudi v primeru izdaje sodbe v sporu majhne vrednosti brez razpisanega naroka lahko stranki priglasita stroške v 15 dneh po prejemu, zato je pri odmeri stroškov tožeče stranke v postopku na prvi stopnji treba upoštevati stroškovnik, ki ga je tožeča stranka podala v pritožbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka), sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 155776/2012 z dne 17. 10. 2012 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka (II. točka izreka) in toženi stranki naložilo plačilo 2.863,05 EUR, od zneska 228,05 EUR tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11. 10. 2012 dalje do plačila (III. točka izreka), medtem ko je tožbeni zahtevek v delu, v katerem se nanaša na plačilo 943,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26. 9. 2012 dalje, zavrnilo (IV. točka izreka dalje). Zavrnilo je tudi predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov (V. točka izreka) in ji naložilo, da mora v 8 dneh toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 70,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

2. Tožena stranka v pravočasni pritožbi navaja, da je sklep o spremembi tožbe protispisen in nerazumljiv, saj do spremembe tožbe sploh ni prišlo. Tožeča stranka je svoj zahtevek le utesnila, nikoli pa ni zahtevala več od tistega, kar je uveljavljala že v predlogu za izvršbo/tožbi. V pripravljalni vlogi je le pojasnjevala, da bi lahko zahtevala več, pa tega ne bo storila, če bo tožena stranka poravnala vtoževani znesek. Svoje stališče nadalje utemeljuje z navedbo, da tožeča stranka ni navedla, od kdaj naprej naj bi ji tožena dolgovala znesek iz poslovne odškodninske obveznosti v višini 2.635,00 EUR in ni specificirala začetka teka zamudnih obresti, poleg tega pa je tudi izrecno navedla, da vztraja pri svojem (po mnenju tožene stranke obstoječem) zahtevku. Če bi vedela, da bo sodišče takšno ravnanje tožeče stranke štelo za spremembo tožbe, vanjo ne bi privolila. Glede na navedeno, do spremembe tožbe ni prišlo, zato je sodišče prve stopnje odločalo o predmetu spora, ki presega tistega, ki ga je v okviru predloga za izvršbo in dopolnitve tožbe postavila tožeča stranka. Sodišču prve stopnje očita še, da je z zavrnitvijo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika, ker naj z njegovim zaslišanjem ne bi mogla dokazovati dejstva plačila računov, saj bi za to mogla predložiti ustrezne pisne dokaze, poseglo v njeno pravico, da dokaže svoje navedbe, kršilo njeno pravico do sodnega varstva in zagrešilo tudi kršitev načela kontradiktornosti. Naše pravo tudi ne pozna formalnih dokaznih pravil, zato ni mogoče skleniti, da z določenim dokaznim sredstvom ni mogoče dokazati določenega dejstva. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da bi tožena stranka v vsakem primeru imela stroške z odklopom in prevozom predmeta lizinga. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe.

3. Tožeča stranka se pravočasno pritožuje zoper V. in VI. točko izreka odločbe in meni, da je odločitev sodišča prve stopnje o stroških nepravilna, saj se je postopek končal brez izvedbe glavne obravnave, zato bi moralo sodišče odločiti, da tožeča stranka lahko priglasi stroške v 15 dneh od prejema sodne odločbe, posledično bi bila drugačna tudi odločitev o stroških tožene stranke (VI. točka izreka). Ob tem priglaša stroške postopka na prvi stopnji. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe in sklepa.

4. Tožeča stranka je na vročeno pritožbo tožene stranke odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Tožena stranka na vročeno pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Stranki tega postopka sta gospodarski družbi, zato se za spor uporabljajo določbe ZPP o postopku v gospodarskih sporih. Skladno s 495. členom ZPP so v postopku v gospodarskih sporih spori majhne vrednosti tisti spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR. O pritožbah je na podlagi pooblastila iz petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

7. Tožena stranka pravilno meni, da navedb tožeče stranke iz njene pripravljalne vloge ni mogoče šteti za spremembo tožbe, zaradi česar sodišču prve stopnje utemeljeno očita prekoračitev tožbenega zahtevka. Sprememba tožbe je namreč izrecna, jasna in nedvoumna izjava stranke, da spreminja svoj tožbeni zahtevek, teh pogojev pa navedbe tožeče stranke ne izpolnjujejo. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo namreč sprva zahtevala plačilo neplačanih zapadlih obrokov na podlagi lizinške pogodbe (1.890,95 EUR) in stroškov, ki so ji nastali zaradi odpovedi pogodbe in odvzema predmeta lizinga (228,05 EUR in 1.171,56 EUR) v skupnem znesku 3.290,56 EUR, a je v dopolnitvi tožbe svoj zahtevek skrčila in namesto zneska 1.171,56 EUR zahtevala zgolj 943,51 EUR, skupaj torej samo še 3.062,51 EUR. V pripravljalni vlogi je nato le, kot sama pravi – iz previdnosti, sicer obrazloženo, a le mimogrede zatrdila, da ji je zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke nastala škoda v višini 2.635,00 EUR, čemur je potrebno prišteti še stroške, povezane z odvzemom predmeta lizinga (1.171,56 EUR), a je v nadaljevanju vloge navedla, da vztraja pri svojem zahtevku. Prvostopenjsko sodišče je omenjene navedbe tožeče stranke zmotno štelo za spremembo tožbe, saj tožeča stranka ni povečala tožbenega zahtevka. Ker je prvostopenjsko sodišče takšnemu, »povečanemu« zahtevku ugodilo, je prekoračilo tožbeni zahtevek, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj mora sodišče odločati v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP).

8. Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita tudi, da ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, ki bi izpovedal, da so bile zapadle obveznosti do tožeče stranke poravnane. Po oceni pritožbenega sodišča dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ni mogoče a priori zavrniti zato, ker bi morala gospodarska družba plačilo obveznosti dokazovati z ustreznimi potrdili o plačilu, ki jih v postopku na prvi stopnji ni predložila. Če gospodarska družba ne posluje tako, kot bi morala, je ta ugotovitev lahko stvar drugih (sodnih) postopkov in del dokazne ocene, ko sodišče tehta dokazno vrednost izvedenega dokaza, ne pa nosilni razlog za zavrnitev dokaza, sicer gre za vnaprejšnjo dokazno oceno.

9. Tudi tožeča stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev določb pravdnega postopka. Prvostopenjsko sodišče je namreč zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov pravdnega postopka, ker ni specificirano navedla stroškov, katerih povračilo zahteva. Tožeča stranka v zvezi s tem pravilno opozarja na določbo sedmega odstavka 163. člena ZPP, po kateri se lahko zahteva povrnitev stroškov v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Citirano določbo je skladno s teorijo in sodno prakso treba uporabiti tudi v primeru izdaje odločbe v sporu majhne vrednosti, v katerem glavna obravnava ni bila izvedena. Tožeča stranka tako utemeljeno zahteva povrnitev stroškov, ki jih ni mogla priglasiti tekom postopka, saj naroka za glavno obravnavo, na katerem bi to lahko storila, ni bilo. Tudi v primeru izdaje sodbe v sporu majhne vrednosti brez razpisanega naroka lahko stranki priglasita stroške v 15 dneh po prejemu, zato je pri odmeri stroškov tožeče stranke v postopku na prvi stopnji treba upoštevati stroškovnik, ki ga je tožeča stranka podala v pritožbi.

10. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče v skladu s 357. in prvim odstavkom 354. člena ZPP odločbo v izpodbijanem delu razveljavilo (IV. točke izreka ni bila izpodbijana) in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prvostopenjsko sodišče naj izvede predlagani dokaz, nato pa v okviru postavljenega zahtevka znova razsodi v zadevi ter odloči tudi o vseh stroških postopka.