Appeal dismissed; one-year statute of limitations for seller liability expired despite seller's cooperation in investigating defects.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pripravljenost prodajalca, da je v primerih ugotovljenih napak na prodani stvari aktiven in da sodeluje s kupcem pri odkrivanju vzrokov za napako, sodi v okvir njegove pričakovane skrbnosti in je daleč od tega, da bi se štelo, da je s takšnim ravnanjem svojo odgovornost za napako priznal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo po tem, ko je ugotovilo, da je zaradi poteka enoletnega roka za vložitev tožbe prenehala pravica tožeče stranke do sodnega uveljavljanja zahtevkov na podlagi prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala razlogom ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločbi ugotovilo, da je bila tožena stranka o (skriti) napaki obveščena dne 14.12.2006 in da se je enoletni rok za vložitev tožbe za uveljavljanje škode v zvezi z odpravo napake, iztekel z dnem 14.12.2007. Zato je s tem dnem neposredno na podlagi 480. člena OZ prenehala pravica tožeče stranke do sodnega uveljavljanja zahtevkov na podlagi prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake, saj je bila tožba v predmetni zadevi vložena šele v maju leta 2009.

5. Pritožba zgoraj navedenih ugotovitev ne izpodbija, pač pa se sklicuje na stališča pravne teorije in sodne prakse, po kateri pravice kupca z iztekom enoletnega roka ne ugasnejo, če je prodajalec s svojimi ravnanji kupca zavedel, da svojih zahtevkov ni uveljavil pravočasno. Kot takšna ravnanja je treba šteti tista, iz katerih izhaja, da namerava prodajalec prostovoljno odpraviti napako.

6. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da se s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Sodišče prve stopnje se z ugotavljanjem morebitne prevare oz. zavedenosti tožeče stranke v obravnavanem primeru niti ni moglo ukvarjati, saj tožeča stranka dejstev v navedeni smeri v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala. Trditve, da je bila z ravnanji tožene stranke zavedena oziroma prevarana, je uveljavljala šele v pritožbi, zato gre v tem primeru za nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da tožeča stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni zatrjevala dejstev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je tožena stranka pokazala pripravljenost odpraviti napake ali da jih je že celo začela odpravljati. Njene trditve, da so se v zvezi z reševanjem problematike neustrezne kvalitete betona sestali predstavniki pravdnih strank ter se dogovorili, da bodo izvedli nadaljnje analize betona, napotujejo le na zaključek, da je tožena stranka pokazala pripravljenost ugotoviti vzroke za napako, in jih odpraviti, če bi se ugotovilo, da je zanje odgovorna. Pripravljenost prodajalca, da je v primerih ugotovljenih napak na prodani stvari aktiven in da sodeluje s kupcem pri odkrivanju vzrokov za napako, sodi v okvir njegove pričakovane skrbnosti in je daleč od tega, da bi se štelo, da je s takšnim ravnanjem svojo odgovornost za napako priznal. Da pa je napake tožena stranka že začela odpravljati, v postopku na prvi stopnji niti ni bilo zatrjevano.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške, tožeča stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožena pa zato, ker z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi o pritožbi.