Appeal dismissed; bankruptcy status alone does not justify tax exemption without proof of insolvency.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request for tax exemption or payment deferral. The appellant, a bankrupt entity, argued that its bankruptcy proceedings and liquidation efforts necessitated tax relief, but failed to provide specific details on future tax liabilities or demonstrate an inability to pay. The court ruled that merely citing bankruptcy status is insufficient; the appellant must concretely prove it lacks the means to pay the tax without endangering its activities, which it did not do given its available liquid assets.
Legislator headnote
AI generatedčetrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah; A party cannot rely solely on a general claim of insolvency to justify a request for tax exemption or deferral; the applicant must specifically demonstrate the inability to pay the tax and the threat to their activities if payment is not made.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da obstaja dejanski stan iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1 tožeča stranka svojega predloga za oprostitev, odlog plačila ali obročno plačilo taks ne more utemeljiti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu z določbo četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti dostavek 11. člena ZST-1).
5. Prvostopenjsko sodišče je predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrnilo, ker je ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo takse v višini 567,00 EUR in jih ne more zagotoviti takoj niti jih ne bo mogla zagotoviti do izdaje odločbe, saj iz rednega poročila upravitelja v stečajnem postopku z dne 31. 1. 2014 izhaja, da je unovčila za 49.617,32 EUR stečajne mase.
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks navedla, da zaradi dejstva, da je v stečajnem postopku in bo zaradi unovčitve stečajne mase potrebovala vložiti več tožb in drugih pravnih sredstev za zaščito finančnega in drugega premoženja stečajne mase, zaproša za taksno oprostitev, podredno odlog plačila taksne obveznosti. Navedla je, da bi plačilo sodnih taks v celokupu tožb onemogočilo dejavnost tožeče stranke, to pa je od začetka stečajnega postopka izvedba stečajnih opravil z namenom unovčitve stečajne mase in pridobitve premoženja za poplačilo stroškov in upnikov v stečajnem postopku. Pri tem pa ni pojasnila, konkretno koliko tožb namerava vložiti, kakšne so predvidene taksne obveznosti, niti ni trdila, da nima sredstev za plačilo teh taks. Prav tako ni utemeljila svojih trditev, da bi plačilo sodnih taks onemogočilo njeno dejavnost. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da obstaja dejanski stan iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1 tožeča stranka svojega predloga za oprostitev, odlog plačila ali obročno plačilo taks ne more utemeljiti. Tudi v pritožbi le pavšalno trdi, da bi plačilo sodne takse preprečilo v celoti oziroma bistveno otežilo izvedbo stečajnega postopka. V kolikor tožeča stranka meni, da je dejstvo, da je v stečajnem postopku, že samo po sebi utemeljen razlog za oprostitev plačila sodnih taks, je takšno njeno stališče zmotno.
7. Ker tožeča stranka celo razpolaga z denarnimi sredstvi v višini 49.617,32 EUR (česar ne prereka), ne pojasni pa, zakaj le-teh ne bi mogla uporabiti za plačilo sodne takse, njen predlog, kot je to pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, za oprostitev (oziroma delno oprostitev) plačila sodnih taks, ni utemeljen. Iz enakih razlogov ni utemeljen njen predlog za odlog plačila sodnih taks, kot je to pravilno ocenilo prvostopenjsko sodišče. Tožeča stranka pa svojega predloga v tej smeri niti ni konkretizirala.
8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani niti ni pritožbeno sodišče našlo nobenega od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
9. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).