Court allows appeal against bankruptcy court ruling, voiding judgment due to improper application of offset rules.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Eden od možnih ukrepov finančnega prestrukturiranja insolventne družbe je tudi prodaja poslovno nepotrebnega premoženja zaradi uspešne izvedbe prisilne poravnave. Ti ukrepi pa zagotovo ne služijo poplačilu že obstoječih upnikov izven predvidenega postopka prisilne poravnave, pač pa ustvarjanju možnosti tekočega poslovanja družbe in pridobitvi sredstev za uspešno izvedbo prisilne poravnave. Glede na potek transakcije (prodaja delnic in istočasno pobotanje še nezapadlih terjatev tožene stranke, za katerega ob pobotanju sploh še niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot) je torej evidentno, da je šlo za nadomestno izpolnitev terjatve tožene stranke z delnicami, katerih lastnik je bila tožeča stranka, ne glede na to, da je prodajo delnic „pokril“ sklep nadzornega sveta tožeče stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, da se v razmerju med tožečo in toženo stranko razveljavi učinek pogodbe o kupoprodaji delnic EG in EL z dne 23. 3. 2012, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala 46.702 lotov delnic družbe E.G. d.d. z oznako EG za kupnino 116.755,00 EUR in učinek medsebojne kompenzacije z dne 23. 3. 2012, s katero sta pravdni stranki pobotali medsebojne terjatve v višini 116.755,00 EUR (I. točka izreka) in da mora tožena stranka v stečajno maso tožeče stranke plačati 116.755,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2012 do plačila (II. točka izreka) ter da se toženi stranki nalaga, da je dolžna izjaviti, da se vrednostni papirji in sicer 46.702 lotov delnic družbe E. G. d.d. z oznako EG, ki so izdani v obliki nematerializiranih papirjev in vpisanih pri centralni klirinško depotni družbi, prenesejo z njenega računa na račun tožeče stranke, sicer bo izjavo nadomestila pravnomočna sodba (III. točka izreka). Tožeči stranki je še naložilo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku in stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta sicer pravdni stranki že ob sklenitvi prodajne pogodbe za delnice predvideli tudi pobot medsebojnih terjatev in sicer s terjatvijo tožene stranke do tožeče stranke na podlagi dveh posojilnih pogodb v skupnem znesku 205.000,00 EUR z obveznostjo plačila do 31. 12. 2012. Na dan medsebojnega pobota dne 23. 3. 2012 torej terjatev tožene stranke na vračilo zneskov iz posojilnih pogodb še ni zapadla in zato vsi pogoji po OZ za pobotanje niso bili izpolnjeni. Kljub temu je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da s sklenitvijo pogodbe o prodaji delnic ni šlo za nadomestno izpolnitev vračila posojila, ker je uprava tožeče stranke že v začetku leta 2012 predlagala dezinvestiranje s prodajo delnic elektrogospodarskih podjetij in ga je nadzorni svet obravnaval na seji dne 20. 2. 2012 (priloga B1). Sklenitev prodajne pogodbe o prodaji delnic tožeče stranke toženi stranki torej ni predstavljala dogovora o nadomestni izpolnitvi, ampak se je tožena stranka pojavila kot kupec delnic, ki jih je tožeča stranka želela prodati kot ukrep dezinvestiranja.

6. S takim stališčem prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče ne soglaša. Pritožnik namreč utemeljeno opozarja na okoliščine v zvezi s soglasjem nadzornega sveta, da se izvede dezinvestiranje delnic elektrogospodarskih podjetij, to pa je insolventnost tožeče stranke na dan 31. 12. 2011 in namen dezinvestiranja v okviru aktivnosti za začetek postopka prisilne poravnave, kar je razbrati tudi iz sklepa 8 zapisnika seje nadzornega sveta tožeče stranke z dne 20. 2. 2012 (priloga B1).

7. Eden od možnih ukrepov finančnega prestrukturiranja insolventne družbe pa je tudi prodaja poslovno nepotrebnega premoženja (2. točka tretjega odstavka 35. člena ZFPPIPP) zaradi uspešne izvedbe prisilne poravnave (4. točka tretjega odstavka 35. člena ZFPPIPP). Ti ukrepi pa zagotovo ne služijo poplačilu že obstoječih upnikov izven predvidenega postopka prisilne poravnave, pač pa ustvarjanju možnosti tekočega poslovanja družbe in pridobitvi sredstev za uspešno izvedbo prisilne poravnave. Glede na potek transakcije (prodaja delnic in istočasno pobotanje še nezapadlih terjatev tožene stranke, za katerega ob pobotanju sploh še niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot), kot ga je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, je torej evidentno, da je šlo za nadomestno izpolnitev terjatve tožene stranke z delnicami, katerih lastnik je bila tožeča stranka (283. člen OZ), ne glede na to, da je prodajo delnic „pokril“ sklep nadzornega sveta tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je zato neutemeljeno celotno transakcijo, ki sicer predstavlja enotno dejanje, obravnavalo v dveh delih ločeno kot prodajo in nato pobot.

8. Pritožbeno sodišče zato tudi ne soglaša z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da kljub neplačilu kupnine za delnice bodoča stečajna masa ni bila zmanjšana, ker sta pravdni stranki medsebojne obveznosti pobotali, do pobota pa bi prišlo ob začetku stečajnega postopka ex lege po 261. členu ZFPPIPP. Za izpodbojnost opisanega pravnega dejanja nadomestne izpolnitve je namreč potrebno presojati posledice takega ravnanja na bodočo stečajno maso v smislu zmanjšanih možnosti poplačila drugih upnikov stečajnega dolžnika, kot če to dejanje ne bi bilo opravljeno (1. alinea 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).

9. Ker prvostopenjsko sodišče teh posledic ni ugotavljalo, niti obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti (2. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP), je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Utemeljeni pritožbi tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.