Appeal dismissed; late premium payment suspends insurer liability but does not terminate insurance contract.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sankcija za neplačilo (in za zamudo) v primeru, ko prva premija dospe v plačilo kasneje, ni prenehanje pogodbe, temveč zgolj prenehanje zavarovalničine obveznosti. Enako pravilo pa velja tudi za druge, kasneje dospele premije. Zavarovalnica mora zavarovalca o dospelosti premije obvestiti s priporočenim pismom, njena obveznost zaradi neplačila premije pa preneha 30 dni po vročitvi pisma, vendar ne pred potekom 30 dni po dospelosti premije. Čeprav obveznost zavarovalnice preneha, pa pogodba formalno še vedno velja, saj se z naknadnim vplačilom obveznost zavarovalnice vzpostavi (nazaj). Če namreč zavarovalec v enem letu od dospelosti vplača zamujeno premijo z zamudnimi obrestmi, je naslednji dan zavarovalnica spet zavezana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek glavnice 157.606,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 6. 2010 do plačila v roku 8 dni, da ne bo izvršbe, zavrne, in da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati 85,60 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožeča stranka je zoper navedeno sodbo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vložila pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo pravdnih in pritožbenih stroškov.

3. Skladno z določilom 1. odstavka 344. člena ZPP je bila pritožba tožeči stranki vročena v odgovor, vendar ga ta ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta dne 13. 5. 2009 sklenili zavarovanje avtomobilskega kaska po pogojih AK-2/06 z veljavnostjo zavarovanja od 13. 5. 2009 do 13. 5. 2010 v korist zavarovanca P d. o. o., da je do škodnega dogodka prišlo dne 14. 5. 2010 (o čemer je tožeča stranka takoj obvestila toženo stranko) ter da sta dne 11. 6. 2010 pravdni stranki sklenili novo zavarovanje avtomobilskega kaska po pogojih AK-1/10 z veljavnostjo zavarovanja od 13. 5. 2010 do 13. 5. 2011 in se dogovorili za plačilo premije v dveh obrokih, ki sta v plačilo zapadla 19. 6. 2010 in 19. 9. 2010, oba v višini 8.282,00 EUR. Sporno ni niti da je tožeča stranka prvi obrok plačala dne 7. 7. 2010, drugega pa ne, niti da ji je zavarovanec odstopil terjatev.

6. Vsa navedena dejstva je pravilno povzelo tudi sodišče prve stopnje, vendar pa pritožbeno sodišče soglaša s pritožničinim očitkom, da na tako ugotovljeno dejansko stanje ni uporabilo ustrezne pravne norme. Za rešitev obravnavanega gospodarskega spora je namreč institut retroaktivnega zavarovanja (kadar med pogodbenikoma obstaja dogovor, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe, kateri pa ni predmet obravnavanega spora in ne narekuje uporabe 922. člena OZ) potrebno ločiti od podaljšanja zavarovalne pogodbe v respiro roku in uporabiti slednjega.

7. Pri zavarovanju, sklenjenem za eno ali več let, se obojestranske obveznosti in pravice podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na to podaljšanje ne pristane. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino le, če je bila znotraj respiro roka plačana celotna zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto (3. odstavek 21. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK - 2/06).

8. Citirano določilo pa nima zveze s trajanjem zavarovalnega kritja, temveč z načinom podaljšanja zavarovalne pogodbe, ki omogoča 30 dnevni rok za nov dogovor o zavarovanju in njegovo plačilo (1). Zavarovanje avtomobilskega kaska po polici št. 4970660 je torej veljalo od 13. 5. 2009 (12.00) do 13. 5. 2010 (24.00). Nov dogovor o zavarovanju je bil skladno s 3. odstavkom 21. člena Splošnih pogojev (veljavno) sklenjen sicer pravočasno (11. 6. 2010, tj. pred potekom 30 dnevnega roka) in je predvideval možnost plačila premije v dveh obrokih - 19. 6. 2010 in 19. 9. 2010. Ker pa tožeča stranka drugega od tako dogovorjenih obrokov ni poravnala, je v zvezi s posledicami neplačila zavarovalne premije uporabiti določila 937. člena OZ, na kar sicer utemeljeno opozarja pritožnica, vendar pa slednje ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve prvostopenjskega sodišča.

9. Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije. Zavarovalnica lahko po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz tretjega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja. Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino oziroma zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti (3. do 5. odstavek 937. člena OZ). Povsem identična določila vsebuje tudi 24. člen Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-2/06 (B 1).

10. Sankcija za neplačilo (in za zamudo) v primeru, ko prva premija dospe v plačilo kasneje, torej ni prenehanje pogodbe, temveč zgolj prenehanje zavarovalničine obveznosti. Enako pravilo pa velja tudi za druge, kasneje dospele premije. Zavarovalnica mora zavarovalca o dospelosti premije obvestiti s priporočenim pismom, njena obveznost zaradi neplačila premije pa preneha 30 dni po vročitvi pisma, vendar ne pred potekom 30 dni po dospelosti premije. Čeprav obveznost zavarovalnice preneha, pa pogodba formalno še vedno velja, saj se z naknadnim vplačilom obveznost zavarovalnice vzpostavi (nazaj).(2) Če namreč zavarovalec v enem letu od dospelosti vplača zamujeno premijo z zamudnimi obrestmi, je naslednji dan zavarovalnica spet zavezana.

11. V predmetni zadevi postopek pozivanja (obstoj priporočenega pisma, s katerim bi tožena stranka tožnico pozvala na plačilo zapadlega obroka premije), res ni bil opravljen, na kar je že v postopku na prvi stopnji utemeljeno opozarjala tožeča stranka. Vendar pa navedeno dejstvo na odločitev sodišča prve stopnje (torej kljub zmotni uporabi materialnega prava) nima vpliva. Tožeča stranka namreč v postopku na prvi stopnji ni niti zatrjevala niti dokazovala, da je drugi obrok premije plačala v enem letu od njegove zapadlosti (tj. do 19. 9. 2011), kar pa ima za posledico, da je po poteku tega roka pogodbeno razmerje med pravdnima strankama obravnavanega gospodarskega spora dokončno prenehalo. Odločitev sodišča prve stopnje, ki se kaže v zavrnitvi tožbenega zahtevka, je zato utemeljena. Nanjo pa ne more vplivati niti dejstvo, da tožena stranka v drugem postopku terja plačilo premije po navedeni pogodbi. Te trditve za predmetni spor niso relevantne, zaradi česar se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.

12. Ker tudi pravilna uporaba materialnega prava v obravnavanem gospodarskem sporu narekuje enako rešitev (zavrnitev tožbenega zahtevka), je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe. K temu je dodati, da pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Sklep II Ips 587/97.

(2) Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, str.: 831.