Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba IV Cp 829/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:IV.CP.829.2014 AI generated

Appeal dismissed; divorce decree upheld as immediate dissolution is mandatory when marriage is unsustainable for both parties.

Case Number VSL sodba IV Cp 829/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance judgment dissolving the marriage. The appellant, who agreed to the divorce, requested a delay to resolve property division and secure housing, arguing that financial arrangements should be settled before the divorce becomes final. The court ruled that the dissolution of marriage must occur immediately upon finding unsustainability for either spouse, as delaying it would force the other party to remain in an unsustainable union, violating their constitutional dignity.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) 65. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen: Sodišče mora takoj razvezati zakonsko zvezo, ko ugotovi njeno nevzdržnost za enega ali obeh strank, saj odložitev razveze predstavlja nedopusten poseg v ustavno varovano dostojanstvo in osebnostno sfero.

Keywords

AI generated
dissolution of marriage unsustainable marriage immediate divorce constitutional dignity property division delay appellate review ZPP 353

Cited Legislation

AI generated
65. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
353. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Zakonsko zvezo sodišče razveže takoj ko ugotovi, da je ta za enega od zakoncev nevzdržna. Dejstvo, da pravdni stranki še nista uredili svojih premoženjskih razmerij, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče predlagano razvezo odložiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 10. 12. 1977 sklenili pravdni stranki, in odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2. Zoper takšno sodbo se v laični pritožbi brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje toženka. V pritožbi opisuje, kako živi od razpada življenjske skupnosti s tožnikom. Pojasnjuje, da sicer soglaša z razvezo zakonske zveze, a da naj se prej zaključi sodni postopek glede uporabnine in se toženki omogoči nemoteno bivanje ter uporaba skupne nepremičnine. Pritožnica predlaga, da se „sklep o razvezi zakonske zveze preloži za določen čas, po sprejetju dogovora oz. sklepa o delitvi premoženja“.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče v skladu z določbo 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) razveže zakonsko zvezo, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica ne izpodbija, izhaja, da je zakonska zveza nevzdržna za tožnika. Iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je zakonska zveza nevzdržna tudi za toženko. Pri obeh zakonskih partnerjih torej obstajajo razlogi, zaradi katerih ne želita biti več poročena. V takšni situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo. Sodnega varstva, ki ga je v tem primeru zahteval tožnik, ni mogoče odlagati. Takšno odlaganje bi tožnika sililo v vztrajanje v nevzdržni zakonski zvezi, kar bi predstavljalo nedopusten poseg v njegovo ustavno varovano dostojanstvo. Tak poseg v ustavno pravno varovano osebnostno sfero bi bil mogoč le zaradi varstva kakšne druge ustavne pravice. Ustavno pravico je praviloma dopustno omejevati samo z zakonom. Za kaj takšnega v tem primeru ne gre. Dejstvo, da pravdni stranki še nista uredili svojih premoženjskih razmerij, četudi je v dejanskem smislu neprijetno, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče predlagano razvezo odložiti.

6. Pritožbeni razlogi torej niso podani, sodišče prve stopnje je pravilno in skrbno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni bila zagrešena kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti. Višje sodišče je zato pritožbo v skladu z določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.