Appeal dismissed; interim order denied for non-monetary claim as it cannot be secured by interim measure.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal against the first-instance court's refusal to grant an interim order. The appellant argued that the first court erred in fact-finding regarding land registry entries and violated procedural rules, claiming a legitimate interest in securing a non-monetary claim. The court held that interim orders are designed to secure monetary claims and that the appellant failed to demonstrate the likelihood of the existence of the non-monetary claim, rendering the request inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku v civilnih zadevah (ZPP); Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ): Interim measures serve to secure monetary claims and are not applicable to non-monetary claims where the likelihood of the claim's existence has not been established.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ugotovitvenega tožbenega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče pomotoma štelo, da je bila zaznamba izvršbe tožeče stranke za njeno pravnomočno terjatev vpisana v zemljiško knjigo pred vknjižbo zemljiškega dolga. Zemljiški dolg je vknjižen z učinkom od dne 21.3.2013, hipoteka tožeče stranke pa je na tretjem mestu z učinkom od 2.12.2013. Prvo sodišče je to pravilno navedlo v 6. točki obrazložitve sklepa, v 8. točki sklepa pa je zmotno zaključilo, da je izvršilno sodišče posredovalo izvršljivi sklep zemljiški knjigi 12.12.2012, saj je bilo to storjeno šele 28.11.2013. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa na začasni odredbi. Tožeča stranka je izkazala predpostavke za njeno izdajo. Izpodbijani sklep je obremenjen tudi z bistvenimi kršitvami določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Začasna odredba je v tesni povezavi z uveljavljano terjatvijo, ki je predmet tožbenega zahtevka. Namenjena je njenemu zavarovanju. Tožnik uveljavlja v tej pravdi nedenarno terjatev. Zato je odveč vsakršno razpravljanje o obstoju pogojev za začasno odredbo, ki služi zavarovanju denarne terjatve.
5. Ne drži, da bi prvo sodišče štelo, da je bila zaznamba izvršbe za izterjavo tožničine denarne terjatve (z vknjižbo hipoteke – 88. člen ZZK-1) vpisana v zemljiško knjigo pred vknjižbo zemljiškega dolga in da je izvršilno sodišče posredovalo izvršljivi sklep zemljiški knjigi 12.12.2012. Ugotovitvenega tožbenega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo, kot je pravilno upoštevalo prvo sodišče. V trditveni podlagi predloga za začasno odredbo je tožeča stranka navajala, da predlaga začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve iz 2. točke tožbenega zahtevka (predložitev akta o ustanovitvi zemljiškoknjižnega dolga ter fotokopijo zemljiškega pisma in sporočilo, ali ima toženka zemljiško pismo še vedno v posesti oziroma ime in naslov njegovega imetnika). Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala že prvega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnosti obstoja terjatve iz 2. točke tožbenega zahtevka (prvi odstavek 272. člena ZIZ), ker za takšen zahtevek po materialnem pravu in glede na tožbene trditve ni izkazana podlaga oziroma njegova utemeljenost. Glede na povedano je neutemeljen tudi očitek o storjenih bistvenih kršitvah določb postopka.
6. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP). Tožeča stranka ni uspela s pritožbo, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).