Appeal allowed; court ruled service of process to client without counsel was procedurally flawed.

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Prvostopenjsko sodišče se je s pooblastilnim razmerjem seznanilo šele po zaključenem postopku na prvi stopnji, kar pa ne razbremeni prvostopenjskega sodišča nezakonitega postopanja glede vročanja stranki, ki ima pooblaščenca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. VL 36446/2010 z dne 19. 3. 2010 za glavnico 1.456,14 EUR in zamudne obresti. V preostalem pa je navedeni sklep o izvršbi sodišče razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je zastopana po pooblaščencu, kateremu sodišče ni vročilo ne vabila na glavno obravnavo niti sodbe. Toženka je samostojna podjetnica, ki je bila v kritičnem času psihično bolna. Pooblaščenec je toženo stranko zastopal tudi kot zagovornik v kazenskem postopku in iz sklepa, ki ga prilaga pritožbi, izhajajo dejstva, na katera se v pritožbi sklicuje. Na obravnavo je bila vabljena le toženka, pooblaščenec pa ne. Pooblaščenec je toženko zastopal že na naroku v mediacijskem postopku. Sodišče je pooblaščencu vročilo sklep o odmeri nagrade mediatorki, nadaljnjih pisanj pa ne. Toženi stranki je bila s tem onemogočena možnost udeležbe v postopku, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Če bi bila tožena stranka na narok pravilno vabljena, bi ugovarjala, da so navedbe tožeče stranke dejansko in pravno zmotne. Tožena stranka nima sprejemnikov, obseg prostora in kapaciteta lokala je bistveno manjša. Ker toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, sodišče ni izvajalo dokazov v njeno korist. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka za zastopanje v postopkih pred sodišči pooblastila odvetnika V. S. (pooblastilo na B1). Kot izhaja iz pooblastila je stranka sklenila pooblastilno razmerje 7. 3. 2011. Sodišče prve stopnje je opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem je izvedlo tudi dokazni postopek, 22. 2. 2013. Narok je opravilo v odsotnosti tožene stranke, saj je štelo, da je vabilo za toženo stranko pravilno izkazano, tožena stranka pa svoje odsotnosti ni opravičila. Tako ravnanje sodišča tožena stranka v pritožbi utemeljeno graja. Sodišče namreč na narok ni vabilo pooblaščenca tožene stranke, ampak le toženo stranko samo.

6. Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu določeno drugače (137. člen Zakona o pravdnem postopku (1)). Vabilo na narok, na katerem se izvede dokaz z zaslišanjem strank, se vroči osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. Če ima stranka pooblaščenca, pa se šteje, da je bilo vabilo stranki vročeno osebno, če je vročeno njenemu pooblaščencu (261. člen ZPP). Sodišče prve stopnje ne vabila na glavno obravnavo, ne sodbe, ni vročilo pooblaščencu tožene stranke, ampak je ves čas pisanja vročalo toženi stranki osebno. Res je sodišče prve stopnje šele po končanem postopku ugotovilo, da je tožena stranka za zastopanje pooblastila odvetnika že v mediacijskem postopku. Splošno pooblastilo za zastopanje, pa se je ves čas nahajalo (le) v mediacijskem spisu, ne pa tudi v pravdnem spisu. Prvostopenjsko sodišče se je tako s pooblastilnim razmerjem seznanilo šele po zaključenem postopku na prvi stopnji, kar pa ne razbremeni prvostopenjskega sodišča nezakonitega postopanja glede vročanja stranki, ki ima pooblaščenca.

7. Ker je sodišče prve stopnje zaradi nepravilnega vabljenja onemogočilo toženi stranki sodelovanje na obravnavi, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (354. člen ZPP).