Court dismisses tax exemption appeal where fees are only 20% of pension and do not threaten livelihood.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the plaintiff's appeal against the first-instance court's refusal to exempt her from court fees. Although the plaintiff argued that paying the fees would severely impact her and her family's low income, the court found the fees represented only 20% of her pension and would not endanger her livelihood. Furthermore, the court ruled that the plaintiff's potential liability for the opposing party's legal costs could not be considered because the decision on those costs was not yet final.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1) pr. 11; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) pr. 165: Court fees exemption is denied when the fee amount does not significantly threaten the applicant's livelihood and when future liability for opposing party's costs cannot be considered as the costs decision is not final.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog z dne 4. 11. 2013 za oprostitev plačila sodne takse.
2. Tožnica v pritožbi brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da bo plačilo sodne takse znatno poseglo v preživljanje nje same in njene družine. Tožnica in njen mož namreč prejemata precej nizke dohodke. Po plačilu življenjskih stroškov jima ne ostane ničesar, zato je plačilo takse za tožnico veliko finančno breme, ki ga ne bo zmogla, sploh ker mora plačati tudi stroške postopka. Sicer pa njen mesečni dohodek le v zelo majhnem delu presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je izpodbijana odločitev napačna.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pravilno ugotovilo in upoštevalo vsa odločilna dejstva. Ob tem ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne procesne ali materialne kršitve, drugih pa tožnica v pritožbi ne navaja.
5. Res so dohodki tožnice in njenega moža, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, sorazmerno skromni, kar pa ne zadošča za sklepanje, da bodo s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata. Oba imata redne dohodke. Tožnica poleg pokojnine prejema še honorar. Skupaj z možem je solastnica stanovanja, v katerem živita, preživninskih obveznosti pa nima. Ker dolgovana taksa dosega komaj 20 % tožničine mesečne pokojnine, njeno preživljanje zaradi plačila takse gotovo ne bo ogroženo. Pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pa ni mogoče upoštevati dejstva, da bo morala tožnica toženkama povrniti njune pravdne stroške. Sklep o stroških postopka namreč še ni pravnomočen.
6. Sodišče prve stopnje je po navedenem pravilno zaključilo, da tožnica ne izpolnjuje pogoja, ki ga za oprostitev plačila takse predpisuje prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrdilo izpodbijani sklep.
7. Odločitev o zavrnitvi pritožbe zajema tudi priglašene pritožbene stroške. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, jih mora kriti sama (prvi odstavek 165. člena ZPP).