Appeal dismissed; civil contract performance issue independent of criminal fraud and nullity claims.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Odločilno pravno relevantno vprašanje je, ali je toženka pogodbo izpolnila ali pa je podan položaj, ko je nastopilo tožnikovo odstopno upravičenje (103. člen OZ). Rešitev tega vprašanja pravno ni vezano na to, ali je toženka zagrešila kaznivo dejanje ali ne. Rešitev tega vprašanja se prav tako ne prekriva z vprašanjem, ali je nadaljnja pogodba nična. Seveda sta obe vprašanji lahko v življenjski zvezi, vendar pa to ni nujno. Zato ne gre za odvisnost v smislu 13. člena ZPP in zato tudi ne za predhodno vprašanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je predlagal, naj sodišče postopek prekine do konca dveh postopkov in sicer kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki in pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Sodišče je njegov predlog zavrnilo.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnik. V sicer laični vlogi se sklicuje na vse tri pritožbene razloge iz 338. člena ZPP (1). Pritožnik ne soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru bistveno vprašanje, koliko kupnine je toženka dejansko prejela s prodajo sporne nepremičnine. Dalje meni, da je v predmetni zadevi kaznivo dejanje goljufije definitivno sestavina civilnopravnega dejanskega stanu. Pritožnik nato v nadaljevanju navaja številna nova dejstva, ki pa jih zaradi prepovedi iz 337. člena ZPP pritožbeno sodišče ne more upoštevati v tem pritožbenem postopku.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da obstoj kaznivega dejanja v obravnavani zadevi ni sestavni del tožbenega dejanskega stanu.

6. Tožnik namreč zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine. Zato se je treba najprej vprašati, kakšna je pravna podlaga tega zahtevka in posledično, kaj tvori dejanski stan in s tem dejansko podlago zahtevka. Glede na tožbene navedbe in glede na dodatne navedbe v vlogi, poslani 17. 6. 2013 (list. št. 64 do 66), je pravna podlaga zahtevka podana v drugem odstavku 111. člena OZ (2). Odločilno pravno relevantno vprašanje je, ali je toženka torej pogodbo izpolnila ali pa je podan položaj, ko je nastopilo tožnikovo odstopno upravičenje (103. člen OZ). Rešitev tega vprašanja pravno ni vezano na to, ali je toženka zagrešila kaznivo dejanje ali ne. Rešitev tega vprašanja se prav tako ne prekriva z vprašanjem, ali je nadaljnja pogodba nična. Seveda sta obe vprašanji lahko v življenjski zvezi, vendar pa to ni nujno. Zato ne gre za odvisnost v smislu 13. člena ZPP in zato tudi ne za predhodno vprašanje.

7. Iz pritožnikovih vlog je razbrati bojazen, da v tem postopku ne more uspeti, če poprej ne doseže ugotovitve, da je nadaljnja pogodba nična. To ne drži. Pritožnik mora dokazati zgolj to, da toženka pogodbe ni izpolnila in da je nastopilo odstopno upravičenje. Če se pri tem del življenjskega primera prekriva z delom življenjskega primera, o katerem je govora v drugi pravdi, pa to še ne vzpostavlja položaja, ko bi moralo sodišče postopek prekiniti. Iz tožnikovih navedb bi lahko bilo razbrati, da se boji neizvršljivosti v tej pravdni zadevi, če se poprej ne ugotovi ničnost. Pritožbeno sodišče mu pojasnjuje, da mu ugotovitev ničnosti ne bo prav nič v pomoč. Vložiti bi moral namreč izbrisno tožbo. Tretjič, glede na vse povedano bi tožniku pri sodnem uveljavljanju njegovih pravic nedvomno koristil strokovni pooblaščenec (odvetnik).

8. Ker pa pritožba proti sklepu ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – Uradno prečiščeno besedilo; ter poznejše spremembe osnovnega predpisa).

(2) Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001).