Appeal dismissed: No statutory basis for third-party intervention in non-contentious property division proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V nepravdnem postopku ni podlage za uporabo določb ZPP o stranski intervenciji. Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, namreč lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog L. B. K. za dopustitev sosporniške intervencije.

2. Proti temu sklepu je L. B. K. vložila pravočasno pritožbo, v kateri predlaga, da se ji prizna status sosporniškega intervenienta, ker bi rada aktivno in bolj samostojno sodelovala v postopku. Navaja, da je življenjsko zainteresirana za izid postopka, ker stanuje v moževi oziroma sinovi nepremičnini od leta 1978 dalje in ima pravni interes, saj je to premoženje njene ožje družine. Mož oziroma sin zaradi objektivnih okoliščin v postopku ne moreta sodelovati. Mož biva na negovalnem oddelku za upokojence, sin je na začasnem delu v tujini. Prevzem pooblastila za zastopanje moža oziroma sina pa bi bila za pritožnico prehuda odgovornost.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz procesnega gradiva izhaja, da predlagateljica želi v tem nepravdnem postopku uveljaviti delitev solastnine na nepremičninah, pri čemer je kot nasprotne udeležence navedla solastnike nepremičnine oziroma tiste, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 19. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP). Pritožnica je med postopkom prijavila sosporniško intervencijo in predlagala, da ji na podlagi 202. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sodišče dopusti udeležbo v postopku.

5. V nepravdnem postopku ni podlage za uporabo določb ZPP o stranski intervenciji (1). Kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, namreč lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo (20. člen ZNP). Že na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za dopustitev sosporniške intervencije in hkrati pravilno pojasnilo, da pritožnica tudi sicer ni oseba, na katero bi se sodna odločba v tej nepravdni zadevi lahko neposredno nanašala (prvi odstavek 202. člena ZPP).

6. Pravilno pa prvostopenjsko sodišče tudi ni dopustilo samostojne udeležbe pritožnice, saj po oceni pritožbenega sodišča ni pogojev za dopustitev njene udeležbe v postopku na podlagi določbe prvega odstavka 20. člena ZNP. Pritožnica namreč v predlogu navaja, da ima pravni interes za udeležbo, ker je žena oziroma mati prvega in drugega nasprotnega udeleženca, ker se je leta 1978 preselila na naslov P., kjer se nahajajo sporne nepremičnine in ker bi lahko s svojo udeležbo pripomogla k čimprejšnji rešitvi primera. Glede naštetih okoliščin ni pojasnila, v čem bi bila v postopku delitve solastnine lahko prizadeta in zakaj bi morala braniti svoje interese. Kot je pravilno pojasnjeno v obrazložitvi sklepa, pa ni ovire, da formalna udeleženca v postopku zastopa kot pooblaščenka.

7. Pritožbeno sodišče zato ni ugotovilo pritožbenih razlogov, niti tistih, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

(1) Določbe členov 199.-202. Zakona o pravdnem postopku.