Inheritance debt liability upheld; heir status valid despite estate division uncertainty and third-party debt claims.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Do delitve zapuščine dediči z zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno. Dolg, ki iz takega skupnega premoženja nastaja, ima status dolga iz zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove. Ni odločilno, ali bo iz zapuščine toženec kaj podedoval ali ne. Pomembno je, da je dedič in da iz tega razloga odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke, da se pravdni postopek prekine. Ugotovilo je, da v tej zadevi ni izpolnjen noben pogoj za prekinitev postopka, določen v 206. členu Zakona o pravdnem postopku. Toženec je bil že razglašen za dediča zapustnice M. O. (sklep Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. D 326/2001).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec. Bistvo pritožbenih navedb je, da toženec ni prava tožena stranka. Za pokrivanje izterjevalnih stroškov je zadolžen V. R.. V podobni zadevi je Okrajno sodišče v Domžalah postopek prekinilo. Toženec je bil razglašen za dediča, sklep pa je bil razveljavljen. Še vse do danes se ne ve, kdo bo dedič premoženja na K., L.. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka in kršitev določila 132. člena Zakona o dedovanju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec je zakoniti dedič po zapustnici M. O. (sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. D 326/2011 z dne 16.4.2002, skupaj z oporočno dedinjo L. K.).

Do delitve zapuščine dediči z zapuščino upravljajo in razpolagajo skupno (prvi odstavek 145. člena Zakona o dedovanju – ZD). Dolg, ki iz takega skupnega premoženja nastaja, ima status dolga iz zapuščine, za katerega odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove (142. člena Zakona o dedovanju). Ni odločilno, ali bo iz zapuščine na K., L., toženec kaj podedoval ali ne. Pomembno je, da je dedič in da iz tega razloga odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen Zakona o dedovanju). Iz tega razloga je njegova pasivna legitimacija v tej pravdi podana. Ali pa mu bo sodišče v pravdnem postopku naložilo plačilo dolga, pa je stvar materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa vprašanje, ali je toženec pasivno legitimiran ali ne.

V zapuščinskem postopku D 326/2001 so bili izdani doslej trije zapuščinski sklepi D 326/2001 z dne 16.4.2002, dodatni sklep o dedovanju z dne 28.6.2004 in dodatni sklep o dedovanju z dne 16.8.2011. Pritožbena navedba, da je bil sklep D 326/2001 razveljavljen je tako pomanjkljiva, da je ni možno preveriti, ker se ne ve, na kateri sklep se ta pritožbena navedba nanaša.

Pritožbena navedba, da je za pokrivanje stroškov, nastalih s premoženjem zapustnice na K., L., zadolžen V. R., na pravilnost odločitev v tej zadevi ne vpliva, ker toženčeva pasivna legitimacija ni odvisna od rešitve tega vprašanja.

5. V pritožbi očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 10., 11. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane. Določilo 132. člena Zakona o dedovanju ni bilo kršeno. Pritožbo je bilo zato zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi z 163. členom Zakona o dedovanju).