Appeal allowed; judgment based on admission revoked due to lack of clear, unconditional admission. The defendant admitted facts but not the full amount, requesting installment payments.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti jasna, nedvoumna in nepogojna. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da ta pogoj v konkretni zadevi nikakor ni bil izpolnjen, saj je tožena stranka ob delni pripoznavi tožbenega zahtevka hkrati tudi navedla, da zaradi slabih ekonomskih razlogov, v katerih živi njena družina, "prepoznanega" dolga v višini 80.033,00 EUR ni pripravljena vrniti naenkrat, zato predlaga v tem delu poravnalno rešitev zadeve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna v petnajstih dneh plačati tožeči stranki znesek 80.033,00 EUR.

2. Zoper to sodbo se je zaradi bistvene kršitve postopka pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka v znesku 80.033,00 EUR, ampak je zgolj priznala dejstva v zvezi z vračilom tega dolga. Sodišče je napačno razumelo pomen izjave pripoznave, pri čemer se je oprlo zgolj na jezikovno razlago navedb tožene stranke, ki je brez ustreznega pravnega znanja navedla, da je pripoznan dolg za vračilo zneska 80.033,00 EUR. Tožena stranka v vlogah tudi ni določno opredelila zneskov, iz katerih je ta skupni znesek sestavljen, zato jo je sodišče pozvalo, da v petnajstih dneh navede posamezne zneske, vključno z datumom nakazila, glede katerih ni nasprotovala tožbenemu zahtevku. Sodišče je tako avtomatično štelo, da je tožena stranka tožbeni zahtevek deloma pripoznala, ne da bi presojalo vse okoliščine primera, predvsem pa dejstva, da je tožena stranka prava nevešča oseba. Tožene stranke tudi nihče ni opozoril na njene procesne pravice (12. člen ZPP).

3. Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo tožene stranke in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

5. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana, če sodišče v nasprotju z določbami procesnega zakona izda sodbo na podlagi pripoznave (7. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Na to procesno kršitev je dolžno paziti pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti jasna, nedvoumna in nepogojna. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da ta pogoj v konkretni zadevi nikakor ni bil izpolnjen, saj je tožena stranka ob delni pripoznavi tožbenega zahtevka hkrati tudi navedla, da zaradi slabih ekonomskih razlogov, v katerih živi njena družina, "prepoznanega" dolga v višini 80.033,00 EUR ni pripravljena vrniti naenkrat, zato predlaga v tem delu poravnalno rešitev zadeve. Takšna izjava pa po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni pripoznave tožbenega zahtevka v skladu z določbo prvega odstavka 316. člena ZPP.

6. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.