Administrative court dismisses appeal against rejection of legal aid due to lack of merit in alimony claim.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnica je kot mati mladoletnih oziroma šolajočih se hčera po zakonu dolžna plačevati preživnino, ki jo bo sodišče določilo glede na potrebe upravičenk in zmožnosti tožnice kot zavezanke. V predmetni zadevi zato tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev odgovora na tožbo ter za nadaljnje zastopanje v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. IV P 81/2013. V tej zadevi je bila zoper tožnico vložena tožba zaradi določitve preživnine. Na določitev preživnine jo tožita mladoletni hčerki, ki sta v rejništvu. Iz obrazložitve izhaja, da sta bili mladoletni tožnici na podlagi odločbe CSD Murska Sobota odvzeti staršema in od 4. 1. 2008 živita v rejniški družini. Stroški preživljanja obeh mladoletnih tožnic so tako od leta 2008 breme države. V skladu z določili prvega odstavka 103. člena, prvega odstavka 123. člena in 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je preživljanje otrok temeljna dolžnost staršev, tudi v primeru odvzema otrok s strani centra za socialno delo. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Tožnica je kot mati mladoletnih tožnic dolžna zanju plačevati preživnino, to pa bo sodišče določilo na podlagi potreb otrok in upoštevajoč premoženjsko in finančno stanje tožnice. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da ob tehtanju, kolikšna je verjetnost izgleda za uspeh pri tožnici, ugotavlja, da je verjetnost, da bi tožnica uspela, manjša, kot pa verjetnost, da ne bi uspela, zato je s sklicevanjem na 1. alineo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) njeno prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Glede na to se z izpolnjevanjem finančnih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči ni ukvarjal, saj morata biti tako finančni kot vsebinski pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjena kumulativno.

Tožnica v vloženi tožbi navaja, da denarja za sodišče nima, saj prejema denarno socialno pomoč. Sprašuje se, kako naj plačuje zahtevano preživnino, če nima nobenega premoženja. Iz odločbe organa za brezplačno pravno pomoč izhaja, da nima nobenih pravic in tudi ne pravice do sodnega varstva. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi. Predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca (tako imenovani subjektivni pogoj), ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev (tako imenovani objektivni pogoj), določenih z zakonom. Objektivni pogoj, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Sodišče se strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da tožničina zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem organ za brezplačno pravno pomoč pravilno izhaja iz določil ZZZDR. Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati (prvi odstavek 103. člena ZZZDR). Svoje otroke so dolžni preživljati do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa so ga dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti (prvi in drugi odstavek 123. člena ZZZDR). Ta dolžnost velja tudi, če center za socialno delo otroka odvzame in ga da v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu (prvi in drugi odstavek 120. člena ZZZDR). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka (prvi odstavek 129.a člena ZZZDR). V sporih iz razmerij med starši in otroki mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok, pri tem pa sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka (408. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Glede na citirana zakonska določila je tožnica kot mati mladoletnih oziroma šolajočih se hčera dolžna plačevati preživnino, to pa bo sodišče določilo glede na potrebe upravičenk in zmožnosti tožnice kot zavezanke. Po obrazloženem tožnica v predmetni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.

Tožnica tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki izpolnjuje zgoraj navedene v ZBPP določene pogoje. Ti so tako finančni ali subjektivni, torej vezani na subjektivne okoliščine prosilca, kot objektivni, to je glede na zadevo, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč in jih določa 24. člen ZBPP. Oboji morajo biti izpolnjeni hkrati, sodišče pa se iz zgoraj navedenih razlogov strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da objektivni pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Ker morata biti tako objektivni kot subjektivni pogoj izpolnjena kumulativno, okoliščine, ki jih navaja tožnica v tožbi glede njenih premoženjskih razmer, na odločitev ne vplivajo. Sodišče tudi ne pritrjuje tožbeni navedbi, da tožnica nima sodnega varstva. Sodno varstvo je zagotovljeno, saj bo o določitvi preživnine odločeno v sodnem postopku, po zgoraj obrazloženem pa tožnica do brezplačne pravne pomoči za ta postopek ni upravičena.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakon utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, saj tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).