Appeal dismissed because the prosecutor cannot challenge the court's factual findings under ZP-1. The prosecutor's disagreement with the court's evidence assessment is an inadmissible appeal reason.

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

[JEDRO]

Pritožbene navedbe v katerih prekrškovni organ izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog, saj prekrškovni organ glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 sodbe, s katero sodišče odloči o vloženi zahtevi za sodno varstvo, iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1) ne more izpodbijati.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ajdovščini je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zahtevi za sodno varstvo storilca M.J. ugodi in se odločba o prekršku prekrškovnega organa na podlagi tretjega odstavka 65. člena Zakona o prekrških (ZP-1), spremeni tako, da se postopek o prekršku proti storilcu na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ustavi. Sklenilo je še, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

Zoper takšno sodbo je prekrškovni organ vložil pritožbo, kot navaja, iz razloga bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 ter iz razloga kršitve materialnih določb zakona (11. točke prvega odstavka 76. člena ZDLov) po 1. točki 156. člena ZP-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Okrajnemu sodišču v Ajdovščini v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 2. točke 155. člena ZP-1 je podana, če sodišče med postopkom ali ob izdaji sodbe ni uporabilo ali je nepravilno uporabilo kakšno drugo določbo tega zakona, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost sodbe. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevi storilca M.J. za sodno varstvo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da ni dokazano, da je prekršek storil obdolženec. Kot je ugotovilo, na podlagi navedb kršitelja ter izpovedi vseh prič, ni moglo utemeljeno zaključiti, da je storilec res storil očitani mu prekršek, v postopku pa tudi ni več možno postaviti izvedenca lovske stroke, saj je bila sporna čeljust že uničena. Slednje ugotovitve pritožba ne izpodbija, pritožbene navedbe v katerih preprkškovni organ izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pa predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog, saj prekrškovni organ glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 sodbe, s katero sodišče odloči o vloženi zahtevi za sodno varstvo, iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1) ne more izpodbijati. Prekrškovni organ zato zgolj z vztrajanjem, da v postopku prekrškovnega organa glede ugotovljenega prekrška, ki naj bi ga kršitelj storil, ni bilo napak, ne more doseči spremembe izpodbijane sodbe. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi materialnih določb zakona po 1. točki 156. člena ZP-1. Navedena kršitev je podana, če je kršitev podana glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je zoper obdolženca začet postopek, prekršek. V obravnavani zadevi ne gre za to, da bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da obdolžencu očitani prekršek nima znakov prekrška, pač pa da ni dokazano, da je prekršek storil obdolženec. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 147. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1.