Appeal dismissed; appeal filed late because service deemed complete after 15-day period expired.

Pritožba obdolženega J.K. se kot neutemeljena zavrne.

Obdolženi je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse.

[JEDRO]

Glede na določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP se v primeru, ko dokumenta naslovnik ne prevzame osebno na pošti pred iztekom petnajstih dni, šteje, da je vročitev opravljena s pretekom tega roka, torej s pretekom petnajstega dne. Od navedenega dne dalje teče rok za pritožbo. Za iztek roka za pritožbo torej ni pomembno kdaj je vročevalec po preteku petnajstdnevnega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku naslovnika. Zato je prepričanje pritožnika, da je pritožbo vložil v predpisanem roku, ker mu je bila ta dostavljena v ponedeljek 28. oktobra 2013, zmotno.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Idriji je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo obdolženega J.K. zoper sodbo tega sodišča PR 1.

Zoper sklep je obdolženi vložil pritožbo, v kateri izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Kot navaja, mu je bila s strani pošte pošiljka dostavljena v ponedeljek 28. oktobra 2013, zato trdi, da je pritožbo vložil v predpisanem roku.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1) se v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Glede na določbo tretjega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v primeru, ko vročitve ni mogoče opraviti neposredno naslovniku, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v petnajstih dneh. Na sporočilu in samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Po določbi četrtega odstavka navedenega člena vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v petnajstih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.

Glede na določbo prej citiranega četrtega odstavka 87. člena ZUP se torej v primeru, ko dokumenta naslovnik ne prevzame osebno na pošti pred iztekom petnajstih dni, šteje, da je vročitev opravljena s pretekom tega roka, torej s pretekom petnajstega dne. Od navedenega dne dalje teče rok za pritožbo. Za iztek roka za pritožbo torej ni pomembno kdaj je vročevalec po preteku petnajstdnevnega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku naslovnika. Zato je prepričanje pritožnika, da je pritožbo vložil v predpisanem roku, ker mu je bila ta dostavljena v ponedeljek 28. oktobra 2013, zmotno. Kot je razvidno iz poročila o prispelem pismu, spetega k listovni št. 67 spisa, je bilo obdolžencu sporočilo o prispelem pismu puščeno dne 10. oktobra 2013 (in ne 11.10.2013 kot pomotoma navaja sodišče prve stopnje), glede na datum puščenega obvestila je petnajst dnevni rok iztekel s pretekom dne 25. oktobra 2013, nadaljnji osemdnevni rok v katerem bi obdolženi lahko vložil pritožbo pa je iztekel na dan 2. novembra 2013, ker pa je bila na ta dan sobota, je za obdolženca tako iztekel rok v katerem bi lahko pravočasno vložil pritožbo v ponedeljek, 4. novembra 2013, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Glede na to, da je obdolženi pritožbo vložil dne 5. novembra 2013, kar je razvidno iz žiga na kuverti priporočene pošiljke s katero je pritožbo oddal na pošti, je takšna pritožba prepozna in jo je zato sodišče prve stopnje pravilno, v skladu z določbo tretjega odstavka 161. člena ZP-1 zavrglo. Ker obdolženčeva pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče, ob ugotovitvi, da v postopku ni bila zagrešena nobena od kršitev na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti, kot neutemeljeno zavrnilo (168. člen v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1).

Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mu je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 kot stroške pritožbenega postopka naložilo plačilo sodne takse, v znesku 20,00 EUR (po tarifni številki 8407 ZST-1), ki jo mora obdolženi plačati v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse, sicer se ta prisilno izterja.