Court voids traffic violation dismissal due to failure to notify non-Slovene speaker in their language.

Ob odločanju o pritožbi obdolžene G.M., se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je z vročanjem odločb stranki v postopku, ki je tuja državljanka in slovenskega jezika ne razume, kršilo njene pravice v postopku o prekršku. Ker je sodišče prve stopnje sodbo obdolženki poslalo v prevodu, je očitno že ugotovilo, da obdolženka slovenskega jezika ne razume. Zato bi jo moralo tudi k popravi vloge (da jo vloži v jeziku, v katerem sodišče posluje) pozvati v jeziku, ki ga obdolženka razume.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijanim sklepom kot nepopolno zavrglo vlogo obdolžene G.M. z dne 25. novembra 2013.

Zoper takšen sklep je obdolženka na sodišče v hrvaškem jeziku naslovila vlogo iz katere je razumeti da nasprotuje sklepu sodišča prve stopnje.

Izpodbijani sklep je bilo treba razveljaviti po uradni dolžnosti.

Višje sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi spoznalo obdolženko za odgovorno prekrška po e) točki desetega odstavka 32. člena ZVCP-1 in ji izreklo globo 400,00 EUR in stransko sankcijo devet kazenskih točk, odpustilo pa ji je sankcijo prepovedi vožnje. Obdolženki je naložilo tudi plačilo sodne takse v skupnem znesku 90,00 EUR. Sodba je bila skupaj s prevodom v hrvaški jezik vročena obdolženki preko Ministrstva za pravosodje, obdolženka pa je zoper tako sodbo vložila pritožbo v hrvaškem jeziku. Sodišče prve stopnje je s sklepom PR 1 obdolženki naložilo, da mora popraviti svojo vlogo tako, da bo sestavljena v slovenskem jeziku in takšen sklep, ne da bi ga tudi prevedlo, s priporočeno pošiljko poslalo na naslov obdolženke, pošiljka pa je bila kot nevročena vrnjena sodišču. Sodišče prve stopnje je nato vročitev opravilo preko e- portala ter poziv na dopolnitev vloge skupaj s sklepom poslalo na naslov obdolženke še z navadno pošto. Obdolženka je pošiljko, ki jo je z navadno pošto prejela v svoj poštni predal vrnila sodišču, v svojem pisanju pa opozarja na kršitve glede vročanja. Izpodbijani sklep s katerim je sodišče prve stopnje kot nepopolno zavrglo vlogo obdolženke je nato sodišče prve stopnje vročilo obdolženki preko Ministrstva za pravosodja, Sektorja za mednarodno pravno pomoč. Na navedeni sklep se je nato obdolženka odzvala z (v točki 2) omenjeno vlogo v hrvaškem jeziku.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s takšnim načinom vročanja odločb stranki v postopku, ki je tuja državljanka in slovenskega jezika ne razume, kršilo njene pravice v postopku o prekršku. Vročanje sodnih pošiljk ureja Zakon o ratifikaciji drugega dodatnega protokola k evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (NDPEKMPP - Uradni list RS ; Mednarodne pogodbe št. 14/2012 z dne 6. decembra 2012), ki v 3. točki 15. člena določa, da je treba v primeru, če organ, ki je listine izdal, ve ali je utemeljeno prepričan, da naslovnik razume samo neki drug jezik, priloži prevod v ta drug jezik. Glede na to, da glasi naslov člena :“jezik listin v postopku in sodnih odločb, ki jih je treba vročiti“, je jasno, da se določba nanaša tudi na obvezo sodišča, da sodnim odločbam priloži prevod v jezik, ki ga naslovnik razume. Ker je sodišče prve stopnje sodbo obdolženki poslalo v prevodu, je očitno že ugotovilo, da obdolženka slovenskega jezika ne razume. Zato bi jo moralo tudi k popravi vloge (da jo vloži v jeziku, v katerem sodišče posluje) pozvati v jeziku, ki ga obdolženka razume. Ker tako ni ravnalo, je bila obdolženka prikrajšana za pravico do pravnega sredstva (kršitev 25. člena Ustave). Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče na podlagi 168. člena v zvezi s petim odstavkom 163. člena izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ugotovljeno kršitev odpravi in obdolženko pozove k popravi njene vloge v jeziku, ki ga razume.