Appeal allowed; first instance court failed to verify if defendant was involved in a traffic accident before ruling on alcohol consumption.

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

[JEDRO]

Glede na to, da se obdolžencu očita, da je kot udeleženec prometne nesreče do zaključka ogleda užival alkoholne pijače, bi moralo sodišče prve stopnje najprej zanesljivo ugotoviti, ali je bil obdolženec udeleženec prometne nesreče.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Idriji je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi J.M. odgovoren za prekršek po osmem odstavku 110. člena ZPrCP in mu izreklo globo 500,00 EUR, ki mu jo je dovolilo plačati v desetih obrokih po 50,00 EUR mesečno. Na podlagi četrtega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je obdolženca oprostilo plačila stroškov postopka - sodne takse.

Zoper takšno sodbo je obdolženi vložil pritožbo po svojih zagovornikih zaradi bistvene kršitve pravil postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je višje sodišče opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1 je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, in sicer, da je bil obdolženec pred prekrškom, ki se mu očita, udeleženec prometne nesreče. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, se je sodišče prve stopnje ukvarjalo zgolj z obdolženčevim zagovorom glede pitja alkoholnih pijač, nobenega dokaza pa ni izvedlo v smeri dokazovanja obdolžencu, da je bil pred tem udeleženec prometne nesreče. Obdolženec v svojem zagovoru sicer izrecno ni zanikal, da ni bil udeleženec prometne nesreče, vendar pa iz njegovega zagovora tudi ni moč razumeti, da je to priznal. V svojem zagovoru opisuje namreč le svojo vožnjo tistega dne, ko je v I. pobiral mleko, kar je povzelo v obrazložitvi tudi sodišče prve stopnje, ter v nadaljevanju, kako so k njemu domov prišli policisti z zahtevo, da opravi preizkus z alkotestom, ker naj bi pobegnil s kraja prometne nesreče. Glede na to, da se obdolžencu očita, da je kot udeleženec prometne nesreče do zaključka ogleda užival alkoholne pijače, bi moralo sodišče prve stopnje najprej zanesljivo ugotoviti, ali je bil obdolženec udeleženec prometne nesreče. Ker v tej smeri ni izvedlo nobenega dokaza in sodba o tem tudi nima nobenih razlogov, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodbe ni mogoče preizkusiti. Iz navedenih razlogov je višje sodišče, ne da bi se spuščalo v ostale pritožbene navedbe zagovornikov, sodbo sodišča prve stopnje na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. Sodišče prve stopnje bo moralo pred sprejemom nove odločitve dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri, torej, ugotoviti, ali je bil obdolženi dne 23. februarja 2013 resnično udeleženec prometne nesreče ter nato na podlagi tehtanja vseh dokazov o zadevi ponovno razsoditi.

Zgolj na rob navedenemu pritožbeno sodišče še dodaja, da sodišče prve stopnje tudi ni odločilo o obdolžilnem predlogu v celoti. Prekrškovni organ je namreč obdolžilni predlog zoper obdolženega J.M. vložil tudi zaradi prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, torej, da je imel kot voznik motornega vozila v cestnem prometu v organizmu več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi in v tej smeri tudi ponudil dokaze (toksikološko preiskavo ISM; izvedensko mnenje). Ker pa se prekrškovni organ zoper sodbo sodišča prve stopnje ni pritožil, na podlagi dvanajstega odstavka 163. člena ZP-1 v takšno (tudi neobrazloženo) odločitev ni mogoče več poseči.