Appeal court revokes first-instance judgment for lack of reasons regarding validity of will before witnesses under ZD Art. 64.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Za veljavnost pisne oporoke pred pričami po določbi 64. člena ZD morajo biti tako izpolnjene naslednje obvezne predpostavke: obstajati mora pisni sestavek (listina), listino mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič ter hkrati pred pričami izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče je s sklepom o dedovanju II D 702/2006 z dne 3. 4. 2007 odločilo, da v zapuščino po pokojni I.K.F. spada stanovanje št. 7 v III. nadstropju stavbe v M., T.

10. Na podlagi zakonitega dedovanja sta bila za dediča razglašena vnuka K.J.U. in B.H.U., vsak do 1/2 zapuščine. Tožnica je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zoper oba dediča (prvotoženec in drugotoženka) in zemljiškoknjižnega lastnika (Mestna občina) sporne nepremičnine vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev, da zapustničina vnuka nista upravičena dedovati spornega stanovanja, ker je le to s trenutkom zapustničine smrti na podlagi njene veljavne oporoke postalo last tožnice, in da je tretjetoženka dolžna tožnici izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno zemljiškoknjižno dovolilo.

V tožbi je trdila, da je sredstva za nakup stanovanja v celoti prispevala skupaj s svojim možem, nečakom kupke, in da je slednja že v letu 1993 napravila oporoko v njeno korist. Prvi toženec je v pravdi ugovarjal, da je I.K.F. v letu 2002 napravila novo pisno oporoko pred pričami, s katero je za dediča postavila njega. Vse morebitne prejšnje oporoke, torej tudi tisto, iz katere svojo pravico črpa tožnica, pa je razveljavila. Med tožnico in prvim tožencem, kot ključnim akterjem pravde, je bilo sporno, katera oporoka velja in predvsem, ali je veljavna oporoka iz leta 2002.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožničin zahtevek zavrnilo. Oporoko iz leta 1993 je štelo za veljavno, zavrnilo pa je tožničino tezo, da ta oporoka lahko predstavlja tudi pogodbo o prenosu lastninske pravice na stanovanje. V nadaljevanju postopka se je ukvarjalo z veljavnostjo oporoke iz leta 2002. Ugotovilo je, da je veljavna. Zoper prvostopno sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka in pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo ter potrdilo prvostopno sodbo. Pritožbeno sodišče je v razlogih pritrdilo prvostopnemu sodišču, da oporoka iz leta 1993 ni simulirana kupna pogodba v korist tožnice ter kot ključni nadaljnji razlog za zavrnitev zahtevka navedlo, da tožnica ni dokazala neveljavnosti kasnejše oporoke iz leta 2002 ne iz formalnih ne iz vsebinskih razlogov.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča je bila vložena revizija in Vrhovno sodišče RS je s sklepom II Ips 49/2011 z dne 3. 4. 2014 reviziji ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo višjemu sodišču v novo sojenje. Predmet presoje pritožbenega sodišča je tako ponovno pritožba tožeče stranke z dne 30. 6. 2010, katero je vložila zoper sodbo Okrožnega sodišča II P 342/2008 z dne 16. 3. 2010.

2. V pritožbi zoper prvostopno sodbo tožeča stranka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Osrednji pritožbeni ugovor je ta, da je prvostopno sodišče povsem zmotno presodilo, da je oporoka iz leta 2002 veljavna pisna oporoka. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno razveljavitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se prvotoženec zavzema za potrditev prvostopne sodbe.

4. Tožničin zahtevek, ki je temeljil na lastnoročni oporoki I.K.F. iz leta 1993 in s katero je sporno stanovanje zapustila tožnici A. D., je bil pravnomočno zavrnjen na podlagi ugotovitve, da je oporočiteljica pozneje, v letu 2002, napravila novo oporoko, s katero je to stanovanje zapustila vnuku, in na podlagi presoje, da tožnica veljavnosti kasnejše oporoke ni izpodbila.

5. Po določbi 64. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) lahko oporočitelj, ki zna brati in pisati, napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki, s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.

6. Za veljavnost pisne oporoke pred pričami po določbi 64. člena ZD morajo biti tako izpolnjene naslednje obvezne predpostavke: obstajati mora pisni sestavek (listina), listino mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič ter hkrati pred pričami izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka. O okoliščinah sestave oporoke v letu 2002 je prvostopno sodišče v razlogih izpodbijane sodbe le navedlo, da sta oporočni priči oporoko podpisali v istem prostoru kot zapustnica potem, ko je zapustnica oporoko podpisala prva. Prvostopna sodba pa nima nobenih razlogov, ali je zapustnica pred pričami izjavila, da je to njena oporoka. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o opravljenem aktu, s katerim zapis poslednje volje pridobi kvaliteto pisne oporoke pred pričami in v katerem oporočitelj izjavi, da je zapis, ki ga podpisuje, njegova oporoka. To pa pomeni, da prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih za presojo o veljavnosti pisne oporoke pred pričami, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

7. V posledici navedene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo razveljavilo v skladu z določbo 354. člena ZPP ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Prvostopno sodišče bo v novem sojenju moralo presoditi ali oporoka iz leta 2002 predstavlja veljavno pisno oporoko pred pričami po določbi 64. člena ZD, zlasti presoditi ali je bil veljavno opravljen akt nunkopacije.(1)

8. Z navedenim sklepom je pritožbeno sodišče sledilo revizijskemu sklepu in je v razloge sodbe tudi povzelo navedbe iz navedenega revizijskega sklepa.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Akt, s katerim zapis poslednje volje pridobi kvaliteto pisne oporoke pred pričami in v katerem oporočitelj izjavi, da je zapis, ki ga podpisuje, njegova oporoka.