Appeal dismissed; default judgment valid when defendant misses mediation hearing despite valid summons.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering the defendant to pay damages and interest. The defendant argued that the court erred by issuing a default judgment after a failed mediation session, claiming the court should have relied on written evidence instead. The court ruled that the third paragraph of Article 454 of the Civil Procedure Act does not exempt the first mediation session, meaning its consequences apply whenever any mediation session is missed, validating the default judgment.
Legislator headnote
AI generatedArticle 454, paragraph 3 of the Civil Procedure Act; The consequences of missing a mediation session apply generally, so a default judgment is valid if the defendant fails to attend any scheduled mediation session.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka mora v osmih dneh povrniti tožeči stranki tudi stroške pritožbenega postopka v višini 89,60 EUR.
[JEDRO]
Določilo tretjega odstavka 454. člena ZPP ne izpostavlja prvega naroka, zato je treba šteti, da posledice iz te določbe nastopijo zaradi izostanka s kateregakoli naroka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave odločilo, da mora tožena stranka v osmih dneh plačati tožeči stranki 1.547,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 287,29 EUR od 7.1.2011 do plačila, od zneska 1.236,44 EUR od 15.1.2011 do plačila in od zneska 23,60 EUR od 22.7.2011 do plačila, kot tudi izvršilne stroške v višini 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.7.2011 do plačila. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tudi odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 se v celoti razveljavi.
2. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pri čemer je pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni ali razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da se izda sodba na podlagi pripoznave. Tožena stranka je namreč pristopila na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo dne 19.4.2013. Ker pa poravnava na naroku ni mogla steči (zaradi razlogov na strani tožeče stranke), je prišlo do preložitve naroka. Ne glede na to, da tožena stranka ni pristopila na drugi narok dne 10.5.2013, bi moralo sodišče izdati sodbo na podlagi listinskih dokazov, ki so bili predloženi v sodnem spisu.
3. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo tožene stranke in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka, to je nagrado za odgovor na pritožbo v višini 89,60 EUR.
4. Višje sodišče v Kopru je pristojno za odločanje o predmetni pritožbi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča, Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013, izdanega na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (ZS).
5. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.
6. V konkretnem primeru je predmet pritožbenega izpodbijanja sodba, s katero je bil na prvi stopnji končan postopek v sporu majhne vrednosti. To sodbo se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen v zvezi s 480. členom ZPP). Po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ti pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijane sodbe povsem pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 354. člena ZPP. Izvedbo naroka je namreč zahtevala tožena stranka, ki na narok, ki ga je sodišče prve stopnje razpisalo na dan 10.5.2013 ni prišla, čeprav je bila pravilno vabljena. Zato je sodišče prve stopnje povsem upravičeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, upoštevaje ob tem, da so bili izpolnjeni tudi vsi pogoji iz 316. člena ZPP. Določilo tretjega odstavka 454. člena ZPP namreč ne izpostavlja prvega naroka, zato je treba šteti, da posledice iz te določbe nastopijo zaradi izostanka s kateregakoli naroka. Pa tudi sicer iz spisovnega gradiva jasno izhaja, da sodišče prve stopnje 19.4.2013 sploh ni začelo z izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo, marveč je začelo in nato preložilo poravnalni narok. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
7.Tožeča stranka je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, to je do odvetniške nagrade za odgovor na pritožbo po tarifni številki 3210 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT, in sicer v zahtevani višini 89,60 EUR.