Appeal allowed; court held debt claim for pre-bankruptcy costs must be filed immediately upon cost incurrence, not later.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki IV spremeni, tako da se predlog tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 86,80 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

[JEDRO]

Določilo 60. člena ZFPPIPP šteje kot odločilnega za obveznost prijave terjatve že trenutek nastanka pravdnih stroškov in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo povračilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici odločilo, da se postopek, prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, zavrglo tožbo in ustavilo postopek, razveljavilo sklep o izvršbi VL 1 z dne 19.1.2011 in toženi stranki naložilo, da mora tožeči plačati stroške pravdnega postopka v znesku 666,70 EUR.

Zoper odločitev o stroških se pritožuje tožena stranka in navaja, da tožeča stranka v stečajnem postopku stroškov tega pravdnega postopka ni prijavila. Ker gre za stroške, nastale pred začetkom stečajnega postopka, veljajo zanjo pravila o poplačilu navadnih upnikov in je terjatev za njihovo plačilo po določbi drugega odstavka 227. člena ZFPPIPP ugasnila.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe. Meni, da so stroški nastali šele s sklepom o ustavitvi postopka, oziroma, da so pred tem nastali kvečjemu stroški izvršilnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno opozarja, da so predmet predloga za povračilo stroškov stroški, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka in ki bi jih morala tožeča stranka prijaviti v stečaju. V predmetni zadevi se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in nato nadaljeval v pravdi, pri čemer je tudi pripravljalno vlogo, s katero je dopolnila tožbo, tožeča stranka vložila pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, torej pred prekinitvijo pravdnega postopka zaradi začetka stečaja. Določilo 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) šteje kot odločilnega za obveznost prijave terjatve že trenutek nastanka pravdnih stroškov (1) in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo povračilo, saj v 3. točki drugega odstavka izrecno določa, da je treba prijaviti tudi stroške, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem postopku pred začetkom stečajnega postopka. Zakon torej govori o nastanku stroškov, ne pa o nastanku terjatve za plačilo teh stroškov. Povedano pomeni, da je pravni položaj stroškov, nastalih do začetka stečajnega postopka, posebej urejen in da za take stroške ni mogoče uporabiti določb o stroških stečajnega postopka, temveč bi moral upnik terjatev iz njihovega naslova prijaviti kot (pogojno) terjatev. Ker ni sporno, da tožeča stranka terjatve iz naslova pravdnih stroškov v stečajnem postopku ni prijavila, je pritožbeno sodišče na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sklep spremenilo, tako, da se predlog za povrnitev pravdnih stroškov zavrne (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožeča stranka povrniti njene stroške pritožbenega postopka in sicer za sodno takso (13,60 EUR) in za nagrado odvetnika po tar.št. 3220, 6002 Zakona o odvetniški tarifi in za DDV (73,20 EUR).

op. št. 1: Po določbi 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom. Po določbi 152. člena ZPP pa vsaka stranka predhodno (torej sproti) krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Stroški torej nastajajo med postopkom in ne šele na koncu.