Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to undisclosed family income inflow.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ob dejanskem stanju, torej da je sin prejel sporen priliv, ki bi ga bila dolžna tožnica kot prosilka navesti v obrazcu – izjavi o premoženjskem stanju, je imel organ za BPP podlago za zavrnitev zahteve in odreditev prepovedi oddaje nove vloge v roku šest mesecev, kot določa peti odstavek 20. člena ZBPP. Tožnica nepravilnosti podatka o premoženjskem stanju z nerazumevanjem, pomoto ali nevednostjo, ne more opravičiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo prosilke za odobritev pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči na prvi in drugi stopnji (1. točka izreka) ter ugotovila, da je prosilka v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajala neresnične podatke o sinovem premoženjskem stanju, zaradi česar šest mesecev od izdaje odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč in ji le ta ne more biti odobrena (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je preverila premoženjski del finančnega kriterija, naveden v prošnji. V obrazcu je prosilka na vsa vprašanja, ki se nanašajo na sinovo dohodkovno stanje, v točki b) odgovorila z „ne“, prav tako je pod rubriko 206, drugi občasni dohodki v zadnjih dvanajstih mesecih pred mesecem vložitve prošnje obkrožila odgovor „ne“. Pri preverjanju finančnega stanja po uradni dolžnosti od banke A. d.d. pa je pridobila 9. 8. 2012 podatek, da je sin prosilke – A.A., v obdobju od 1. 4. 2012 do 30. 6. 2012, prejel priliv v višini 278,73 EUR. Na podlagi poziva prosilki, da pojasni, zakaj tega priliva ni navedla v prošnji, je ta poslala dopis banke A. d.d., da je sin prejel priliv v višini 278,73 EUR s strani Ministrstva za finance, Davčne uprave RS, vendar prosilka za to nakazilo ni vedela. V nadaljevanju se sklicuje na peti odstavek 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in sodno prakso Upravnega sodišča. V skladu s tem šteje, da je prosilka navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju svojega sina s tem, ko ni navedla, da je v obdobju 12 mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP prejemal tudi druge občasne prihodke (prilive). Zato je prošnjo prosilke zavrnila, v posledici z uporabo določbe petega odstavka 20. člena ZBPP pa odločila, da ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč v roku šestih mesecev od dneva izdaje odločbe.

Tožnica v tožbi navaja, da za priliv, ki ga je prejel sin A.A. v višini 278,73 EUR, ni vedela, kar je sporočila tudi z dopisom A. d.d. Navaja, da ni navajala neresničnih podatkov in ni molčala o premoženjskem stanju, kajti resnično o sinovem nakazilu ni vedela nič. Prosila bi, da lahko ponovno odda prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ker jo nujno potrebuje za obravnavo v primeru razdružitve solastnega premoženja. Smiselno predlaga odpravo odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz odločbe, navaja pa še, da je bilo pri ponovnem preverjanju vloge ugotovljeno, da prosilka tudi ni navedla, da je sin razen vozila X., kar je navedla, tudi lastnik vozila Y. (list št. 120). Meni, da je odločila v skladu z določilom 20. člena ZBPP in sodno prakso. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč – peti odstavek 20. člena ZBPP.

Navedeni materialni določbi je organ uporabil pri svoji odločitvi, pravilnost uporabe pa je med strankama sporna. Tožnica se v tožbi sklicuje na svojo nevednost glede priliva v višini 278,73 EUR. Meni, da je njena nevednost, da je sin prejel sporni priliv, podlaga, da ni navajala neresničnih podatkov in ni molčala o premoženjskem stanju. Sodišče ugovoru ne more slediti, saj dobrovernost oziroma nenamernost kršitve niso del dejanskega stanja, relevantnega za odločitev o prosilčevi zahtevi za brezplačno pravno pomoč. V obravnavani zadevi namreč ni sporno, da je sin v relevantnem obdobju prejel priliv v višini 278,73 EUR. Ob dejanskem stanju, torej da je sin prejel sporen priliv, ki bi ga bila dolžna tožnica kot prosilka navesti v obrazcu – izjavi o premoženjskem stanju, pa je imel organ podlago za zavrnitev zahteve in odreditev prepovedi oddaje nove vloge v roku šest mesecev, kot določa peti odstavek 20. člena ZBPP. Tak je bil namen zakona, kot izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 20. člena ZBPP, da se izjava poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Tožnica nepravilnosti podatka o premoženjskem stanju z nerazumevanjem, pomoto ali nevednostjo, ne more opravičiti. Novo prošnjo pa bo tožnica lahko vložila po poteku 6 mesecev, računano od 18. septembra 2012.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.