Administrative court dismisses appeal against refusal of legal aid due to applicant's failure to consent to mediation.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnik ni dal svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka, pravilno ugotovila, da tožnik ni izpolnil pogoja iz prvega v zvezi s četrtim odstavkom 28. člena ZBPP, kar seveda pomeni, da ni obstajal z zakonom določen pogoj za dodelitev BPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila stroškov postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. IV P 619/2013, kot neutemeljeno. Sklicevala se je na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v 1. členu določa namen brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ter na določbo četrtega odstavka tega člena, kjer je izrecno določeno, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do BPP v spornem razmerju, prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. ZBPP v četrtem odstavku 28. člena tudi izrecno določa, da je dolžan prosilec za BPP dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije tudi sodelovati. Tožena stranka je po vpogledu v elektronski pravdni vpisnik v pravdni zadevi IV P 619/2013 ugotovila, da je sodišče v tem postopku obe pravdni stranki povabilo k mediaciji. Tožeča stranka je podala soglasje, tožena stranka, prosilec, pa ne. Glede na to ugotovitev je tožena stranka sklenila, da je prosilčeva prošnja za dodelitev BPP neutemeljena.

2. Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter zaradi kršitve z Ustavno zagotovljene človekove pravice do sodnega varstva. Sklicuje se na določbo 23. člena Ustave RS in navaja, da je tožena stranka s sporno obrazložitvijo izpodbijane odločbe tožniku odrekla pravico do pomoči strokovnjaka, izvedenca. Prav tako tožena stranka ni ugotavljala izpolnjevanja subjektivnega kriterija. Tožnik je sicer zaprosil za oprostitev plačila stroškov postopka v zanj življenjsko pomembni zadevi, v kateri sta z bivšo izven zakonsko partnerico že večkrat želela spor rešiti sporazumno, kar jima ni uspelo. Iz tega razloga ne bi bila učinkovita niti mediacija. Tožnik je želel čim prej priti do odločitve sodišča, zato ni pristal na mediacijo, hitra rešitev sodišča pa je potrebna zaradi koristi mladoletnih hčera. Pojasnjuje tudi, da ni bil uspešen poskus dogovora niti na centru za socialno delo. Nadalje tožnik pojasnjuje, da v tem postopku ne prosi za BPP za zastopanje, ampak za oprostitev plačila stroškov postopka, zato je sklicevanje tožene stranke na neudeležbo na mediaciji, neutemeljeno. Z izpodbijano odločitvijo je bila kršena določba 23. člena Ustave RS ter določba 14. člena Ustave RS. Tožnik sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe, ugotovitev, da je tožena stranka kršila ustavno pravico tožnika do sodnega varstva in enakosti pred zakonom ter ugoditev tožnikovi prošnji za dodelitev BPP. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka. Podredno pa tožnik sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek, ter povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

6. Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je odločitev tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Zavrnitev je po presoji sodišča tožena stranka pravilno oprla na določbo 28. člena ZBPP. V navedenem členu je med drugim določeno, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati (četrti odstavek 28. člena). Če prosilec ne izpolni tega pogoja, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (peti odstavek 28. člena ZBPP). Prosilec v tej zadevi tudi ne more več zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani (šesti odstavek 28. člena ZBPP).

7. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in glede na podatke v spisu, je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna. Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnik ni dal svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka v postopku in to dejstvo med strankama ni sporno, pravilno ugotovila, da tožnik ni izpolnil pogoja iz prvega v zvezi s četrtim odstavkom 28. člena ZBPP, kar seveda pomeni, da ni obstajal z zakonom določen pogoj za dodelitev BPP.

8. Glede na navedeno sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na razloge za zavrnitev soglasja za mediacijo kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Ob ugotovitvi, da prosilec soglasja za mediacijo ne da, čeprav da to soglasje nasprotna stranka, glede na vsebino določb 28. člena ZBPP, niso pomembni razlogi, zaradi katerih prosilec odkloni sodelovanje v postopku mediacije.

9. Ker je odločitev tožene stranke po mnenju sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

10. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.