Legislator Case Law & Legislation
sklep IV U 98/2014 ECLI:SI:UPRS:2014:IV.U.98.2014 AI generated

Administrative court dismisses lawsuit filed by incapacitated person without guardian consent due to guardian's prior knowledge of the decision.

Case Number sklep IV U 98/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed a lawsuit filed by a partially incapacitated individual without obtaining consent from their legal guardian. The defendant argued that the plaintiff lacked capacity to sue independently, while the court found the guardian, CSD Šentjur, had already been notified of the contested decision. Consequently, the court ruled that the guardian possessed both the opportunity and duty to file the suit if they deemed it beneficial, rendering a subsequent request for approval unnecessary.

Legislator headnote

AI generated

81. člen ZPP; 22. člen ZUS-1; 78. člen ZPP; 192. člen ZZZDR: When a guardian is already aware of a contested administrative decision and could have filed the suit, the court is not obligated to request subsequent approval from the guardian for a lawsuit filed by an incapacitated person.

Keywords

AI generated
administrative capacity guardian consent legal representation partially incapacitated procedural standing ZPP procedural law ZUS-1 administrative dispute

Cited Legislation

AI generated
81. člen ZPP
22. člen ZUS-1
78. člen ZPP
člen ZZZDR in 78. člen ZPP).
192. člen ZZZDR
To pomeni, da lahko tožnik opravlja pravdna dejanja le po svojem skrbniku (192. člen ZZZDR in 78.
3. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožnik je tožbo vložil sam, ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe, je sodišče ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati morebitno odobritev tožnikove tožbe (drugi odstavek 81. člena ZPP). Ugotovilo je, da je bil CSD Šentjur kot skrbnik in zakoniti zastopnik tožnika seznanjen z izpodbijano odločitvijo, ki mu je bila vročena 17. 4. 2014. To pa pomeni, da je imel skrbnik glede na obseg svojih pooblastil možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Iz navedenega razloga sodišče ni bilo dolžno ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je 18. 4. 2014 na Upravno sodišče RS vložil tožbo, v kateri izpodbija odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Bpp 288/2014 z dne 15. 4. 2014. V tožbi navaja nepravilnosti Centra za socialno delo Celje in Kranj, v zvezi z delom Centra za socialno delo Šentjur pri Celju (v nadaljevanju CSD Šentjur), ki se je nezakonito vmešal v njegovo zadevo na Delovnem sodišču v Celju in s tem škodoval tako njemu, kot njegovi soprogi. Pojasnjuje nepravilnosti Davčne uprave RS v zvezi z nepravilnim obračunavanjem pokojnine, ki izhajajo iz odločbe tega organa z dne 20. 3. 2013. Nezakonito delovanje CSD Šentjur, Celje in Kranj, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in davčnega organa je v korist ZPIZ Celje, nikakor pa ne tožnika. Pojasnil je še, v kateri fazi se nahajata nepravdna postopka N 8/82 in N 91/84. Izpodbijano odločbo tožene stranke šteje za nezakonito in izdano v nasprotju z zakonodajo in sodišču predlaga, da jo razveljavi (prav odpravi, op. sodišča).

2. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka navedbe v tožbi in navaja, da tožnik ne more samostojno vložiti tožbe, ker ni popolnoma poslovno sposoben. Po določbi 78. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnih sporih uporablja v skladu z določbo 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom organa pristojnega za socialne zadeve. V konkretnem primeru je bila tožniku s sklepom Temeljnega sodišča v Kranju N 147/93 z dne 16. 11. 1993, delno odvzeta poslovna sposobnost. Z odločbo CSD Šentjur 1221-59/2011-6 z dne 29. 11. 2011, mu je bil za skrbnika postavljen CSD Šentjur, ki je v imenu tožnika tudi vložil prošnjo za dodelitev BPP. Ker je torej tožbo vložila oseba, ki ni popolnoma opravilno sposobna, tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrže.

3. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

4. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena ZPP, katerega določbe se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena.

5. Sodišče je na podlagi podatkov spisa Bpp 288/2014, ki ga je odgovoru na tožbo priložila tožena stranka, ugotovilo, da je vlogo za dodelitev BPP, za zadevi I Ps 2639/2012 in I Ps 2007/2011, kot skrbnik A.A., tožnika v tem upravnem sporu, vložil CSD Šentjur. V tej vlogi je CSD Šentjur pojasnil, da je bila tožniku s sklepom Temeljnega sodišča v Kranju N 147/93 z dne 16. 11. 1993, delno odvzeta poslovna sposobnost, zaradi kverulanstva. Z odločbo CSD Šentjur 1221-59/2011-6 z dne 29. 11. 2011 je bil tožniku postavljen skrbnik, katerega naloge so glede na delni odvzem poslovne sposobnosti enake dolžnostim skrbnika mladoletnika, ki je dopolnil 15 let starosti, v skladu z določili 208. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

6. Po prvem odstavku 192. člena ZZZDR skrbnik zastopa varovanca, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik. Po prvem odstavku 78. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. To pomeni, da lahko tožnik opravlja pravdna dejanja le po svojem skrbniku (192. člen ZZZDR in 78. člen ZPP).

7. Tožnik je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam, ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe, je sodišče v nadaljevanju postopka ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati morebitno odobritev tožnikove tožbe (drugi odstavek 81. člena ZPP). Ugotovilo je, da je bil CSD Šentjur, kot skrbnik in zakoniti zastopnik tožnika, seznanjen z izpodbijano odločitvijo, ki mu je bila vročena 17. 4. 2014. To po presoji sodišča pomeni, da je imel skrbnik glede na obseg svojih pooblastil, možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Iz navedenega razloga sodišče ni bilo dolžno ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik. Zato sodišče slednjega ni pozivalo na odobritev tožbe in je tožbo v skladu z določbo petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.